Na
sestanku o prihodnosti Evrope je v oči bodla odsotnost prihodnjega predsedujoče sveta Evrope
Janeza Janše. Špekulira se, da ta odsotnost ni bila naključna, je povzel
Ali Žerdin.
Janez Markeš pojasnjuje, da je za to verjetno odgovoren evropski poslanec
Guy Verhofstadt, ki je ocenil, da je Janša, glede na to kaj počne, neprimeren za razpravo o kakršnikoli prihodnosti.
Verhofstadt in Janša sta v preteklih mesecih imela nekaj soočenj na družbenih omrežjih, eno od njih se je končalo z Janševim čivkov, da Slovenija ni kolonija Belgije. Takšne opazke imajo posledice, meni Žerdin. Markeš se strinja, da Verhofstadt ni nekdo, ki bi ga Janša zlahka »odpetelinil«.
Delov dopisnik iz Bruslja Peter Žerjavič razpolaga s pismi slovenske strani, ki se je trudila, da bi Janša lahko nastopil na sestanku. Očitno je, da skuša vrh evropske unije minimalizirati vpliv Slovenije ob predsedovanju.
Petnajst let po vstopu vzhodnih držav v EU je očitno, da je vzhodna Evropa prinesla EU odmik od liberalno demokratske usmeritve v
smer iliberalne demokracije. Preostanek EU te smeri z dobrimi razlogi noče posvojiti, pojasnjuje Žerdin.
Markeš meni, da je bil velik delež držav evropskega juga in vzhoda v EU sprejet, kljub temu, da ni izpolnjeval standardov, saj je EU klonila pred kapitalom in želela povečati svoj trg. »Padli smo v ideologijo, v kateri mislimo, da ideologij ni več, ker nas tako drži za vrat, da je ne opazimo,« opozarja Markeš.
Komentarji