Janša na svojo roko v izbiro lokacije in programa

Državne slovesnosti ne bi smele razburjati ali razdvajati, a se znova dogaja tudi to. Tokrat je jabolko spora slovesnost, ki bo ob dnevu okupatorja 26. aprila na Mali gori pri Ribnici na Dolenjskem.

Nanjo na vabilu, vsaj formalno, vabijo trije predsedniki – Janez Janša, Borut Pahor in Igor Zorčič –, čeprav sta predsednik republike in predsednik državnega zbora ostala brez informacij o programu in govorcu. Še več, v uradu predsednika države so po naših informacijah že dvakrat protestirali zaradi ponovne izbire lokacije.

Pahorjeva predstavnica odbora za državne proslave Alja Brglez je že decembra na sami seji odbora nasprotovala, da bi bila Mala gora ponovna izbira za slovesnost, kar je razvidno tudi iz zapisnika seje.

Vabilo na proslavo FOTO: Suzana Kos/Delo

Ko se je pripravljalo gradivo za vlado, so iz urada predsednika republike 30. marca poslali tudi uradni dopis, v katerem so opozorili na potrebo po drugi izbiri kraja proslave. Očitno so bili spregledani in preslišani.

Medtem ko glede udeležbe predsednika države Boruta Pahorja na tej državni slovesnosti še ni informacij, pa je Igor Zorčič odločitev že sprejel. »Dogodek na Mali gori ob dnevu upora proti okupatorju ni državna proslava, saj državne institucije, kot je državni zbor, o izvedbi proslave niti niso bile obveščene, kaj šele seznanjene z njenim programom oziroma scenosledom, kot je to običajno pred državnimi proslavami. Vabilo, na katerem je eden izmed tistih, ki vabi, naveden tudi državni zbor, ni legitimno,« je izjavil za Delo.

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič se tako ne bo udeležil dogodka na Mali gori, ob državnem prazniku dnevu upora proti okupatorju bo tako kot vsako leto od nastopa funkcije položil venec h grobnici narodnih herojev v Ljubljani.

Predsednik Pahor: Izpovejmo naglas različna stališča, a brez žalitev

Spomnimo, da je osrednja državna proslava ob prazniku boja proti okupatorju že potekala na Mali gori pri Ribnici, kjer je 13. maja 1941 potekal prvi oboroženi spopad Slovencev, pripadnikov domoljubne organizacije TIGR, z okupatorjem. Italijanski fašisti so takrat ubili vojaškega vodjo organizacije TIGR Danila Zelena, ki je bil tako prva slovenska žrtev po okupaciji, političnega vodjo Ferda Kravanjo in Antona Majnika pa so zajeli. Oba sta kasneje umrla v NOB.

Z vlado Janeza Janše pa so se na družbenih omrežjih zgostila zgodovinska potvarjanja. Ob slovesnosti leta 2020 je Janševa vlada tako na primer na twitterju zapisala, da je Zelen umrl zaradi izdajstva komunistov, čeprav zgodovinskih virov za takšno trditev ni.