V Društvu TIGR Primorske se distancirajo od državne proslave ob Dnevu upora proti okupatorju, ki je potekala pred spomenikom trem tigrovcem na Mali Gori pri Ribnici. Menijo, da proslava ni izrazila dolžnega spoštovanja vsem tistim, ki so odločilno prispevali k zmagi v drugi svetovni vojni na naših tleh.
Proslavi očitajo tudi potvarjanje zgodovine. V društvu opozarjajo, da je Mala Gora spet postala prizorišče potvarjanja zgodovine in prizorišče političnega boja, kot si je to trenutna vlada privoščila na tej lokaciji.
»Proslava, polna rodoljubno patetičnih besedil (če izvzamemo literarne vložke), je zvenela v potvarjanju zgodovine,« so zapisali. Opozorili so na to, da na proslavi ni bilo slišati niti ene besede o posebnem položaju Primorske pod fašistično Italijo, kjer je plamen, bolje rečeno ogenj upora, zagorel že 13. julija 1920 v Trstu, ni bilo slišati besede o Osvobodilni fronti in njenih vrednotah, o partizanskem osvobodilnem boju, v katerem so sodelovali tudi tigrovci.
»Slavnostni govornik ni imel poguma ali dovoljenja in se je zbal povedati na glas, kdo so bili zmagovalci na Slovenskem v drugi svetovni vojni,« so dodali.
Ob tem so v društvu opozorili, da ne držijo besede povezovalke proslave, da je bil spopad na Mali Gori prvi spopad z okupatorjem na slovenskih tleh in da so se trije tigrovci spopadli z 34 italijanskimi vojaki.
V njem so se sicer, kot je navedeno na spomeniku, spopadli Primorci
Danilo Zelen iz Senožeč,
Ferdo Kravanja iz Čezsoče in
Anton Majnik iz Volč. Prvi je v tem boju padel, druga dva sta bila ujeta, a sta pobegnila in kasneje padla v narodnoosvobodilnem boju. Pridružila sta se partizanom.
Prvi oboroženi napad domačih kolaborantov na slovenske upornike
Kot navajajo v društvu, je tri tigrovce v Lovšinovi koči na Mali Gori 13. maja 1941 presenetila italijanska patrulja, ki so jo sestavljali štirje italijanski karabinjerji in trije lokalni orožniki, šele po nekaj urah je italijanski patrulji prihitela v pomoč večja vojaška italijanska enota. Ti lokalni orožniki niso bili nič drugega kot domači kolaboranti. »Torej lahko upravičeno dogodek na Mali Gori štejemo za prvi oboroženi napad domačih kolaborantov na slovenske upornike, tokrat tigrovce,« so zapisali.
Zgodovinar
Tone Ferenc v knjigi
Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Italiji spomladi 1940 tudi navaja, da je še pred to kolaborantsko oboroženo akcijo prišlo tudi do izdaje, ko so »kmetje domačini sporočili karabinjerjem v Ribnici navzočnost subverzivnih elementov« na Mali Gori. So pa ob tem snovalci proslave po navedbah društva nehote priznali, da so bili domači kolaboranti sestavni del italijanskih okupacijskih enot.
»Spomeniki niso in ne smejo biti prostor za politične boje. Nikoli.«
Sklicujejo se tudi na besede zgodovinarja
Boža Repeta za Dnevnik, ki je dejal, da na Mali Gori ni šlo za načrtovan oborožen spopad, pač pa da so italijanski karabinjerji dobili informacijo, da so te osebe tam, zato so jih hoteli aretirati.
Zgodovinar je dodal, da se dogodek na Mali Gori preveč mitologizira, cilj pa je očiten. Osvobodilno fronto bi radi zamenjali z nečim drugim. »Mala gora je najbolj priročna, ker so bili v takratne dogodke vpleteni tigrovci, ki so obče nacionalno sprejemljivi, za razliko od komunistov, ki pri desnici niso sprejemljivi,« je pred letom dni dejal Repe.
Zato 13. maj tudi ne more postati državni praznik, kot to poskuša skozi parlamentarno proceduro izpeljati SNS. »Prvi napad domačih izdajalcev na slovenske upornike proti okupatorju nikakor ne more imeti kakovosti in oznake državnega praznika,« menijo.
Zato v Društvu TIGR Primorske ostro protestirajo proti novim in novim poskusom potvarjanja polpretekle zgodovine, posebej še proti potvarjanjem zgodovine in lažem ob tigrovskih spomenikih. »Spomeniki niso in ne smejo biti prostor za politične boje. Nikoli,« so dodali.
Komentarji