Janez Janša ne pove, ali bi rad ostal v družbi Aleksandre Pivec

Ljubljana – Ali Desus, ki mu v zadnjem letu javnomnenjske ankete merijo od 1,5 odstotka do dobrih 3 odstotkov podpore volivcev, izgublja tudi bazo na terenu? Del predstavnikov lokalnih odborov je namreč že javno izrazil nezadovoljstvo zaradi sodelovanja v koaliciji Janeza Janše, vendar včeraj na svetu stranke vprašanja o nadaljnjem sodelovanju v koaliciji niso odprli.

Nezadovoljstvo na terenu koristi opozicijskim željam LMŠ, SD, Levice in SAB po razbitju koalicije in izglasovanju konstruktivne nezaupnice Janševi vladi. Toda brez prestopa poslancev Desusa in dela SMC, danes je o vabilu na drugo stran javno spregovoril poslanec SMC Branislav Rajić, opozicija svojih načrtov o rušenju aktualne vlade z 39 poslanskimi glasovi ne more udejanjiti.

Današnja seja vrha Desusa je prinesla odločitev, da se bo na izrednem volilnem kongresu stranke odločalo tako o predsedniku kot o treh podpredsednikih stranke. Kljub pričakovanjem ni bilo razprave o kadrovskih zadevah oziroma o tem, da stranka za novega kmetijskega ministra predlaga Jožeta Podgorška, zdaj državnega sekretarja na tem ministrstvu. Premier Janez Janša je namreč ob zahtevi poslancev, naj Aleksandra Pivec ne opravlja več funkcije ministrice, izrazil pričakovanje, da mu bo stranka ponudila zamenjavo zanjo.

Pivčeva, ki je pred tedni zaradi pritiskov in grožnje z razrešitvijo na seji sveta stranke odstopila z mesta predsednice Desusa, je napovedala, da bo na ­novembrskem kongresu znova kandidirala za predsednico. Če bo koalicija skušala zamakniti glasovanje o interpelaciji na datum po kongresu in če bo Pivčeva ostala, je med poslanci slišati oceno, da bi jih s tem dejansko porinili v opozicijo. V poslanski skupini pričakujejo, da bo vprašanje položaja kmetijske ministrice razrešeno še pred interpelacijo. Odločitev je sicer v premierovih rokah.

Baza Desusa leva

Franc Jurša, vodja poslanske skupine, je v nedavnem pogovoru za Delo ocenil, da Desus ni povsem ideološka stranka, saj tudi upokojenci niso samo levi. »Upokojencev je skoraj 630.000, za Desus je v najboljših časih glasovalo največ 80.000 ljudi, torej so drugi upokojenci volivci tudi drugih strank – na levi in desni. Upokojenci, ki so člani naše stranke, so večinoma, vsaj po moji oceni je takšnih 70 odstotkov, levo politično usmerjeni,« je povedal.

Ankete so to potrdile, saj med podporniki Desusa večina zavrača sodelovanje s SDS. Stopnja odbojnosti (delež odgovorov na vprašanje, koga zagotovo ne bi volili) je več kot 42-odstotna.



Zanimiv je tudi podatek, da so simpatizerji Desusa glede na splošno populacijo nekajkrat bolj naklonjeni Levici – stopnja odbojnosti med njimi je namreč 3,8-odstot­na, medtem ko je stopnja odbojnosti na splošni ravni 14,7-odstot­na. Med simpatizerji Desusa je tudi nekajkrat več ljudi, ki bi raje glasovali za SD kot LMŠ. Analiza je tudi pokazala, da je stranka Marjana Šarca potencialnim volivcem Desusa precej manj pri srcu kot splošni javnosti.
Med posameznimi politiki so simpatizerji Desusa izrazito nenaklonjeni Janezu Janši, sledita Anže Logar in Matej Tonin.

Kaj pa prestopi

Med morebitnimi novimi poslanskimi prestopi je bilo doslej najpogosteje omenjano ime poslanca Desusa Branka Simonoviča, ki naj bi ga poskusili pridobiti v vrste SD. Del interne javnosti SD temu nasprotuje, Simonovič pa informacij o domnevnih pogovorih ni hotel komentirati in poudaril, da njegova poslanska skupina ostaja enotna.

Generalni sekretar SD Dejan Levanič je dejal, da se je na terenu zgodilo nekaj posameznih prestopov iz Desusa v njihovo stranko (v javnosti je znan le primer piranskega svetnika SMC Denisa Fakina, ki je prestopil v SD) ter da je slišati o tovrstnih razmislekih v lokalnih odborih Desusa na Goriškem, v okolici Maribora in na Obali. »SD trenutno ni dejavno usmerjena k nagovarjanju predstavnikov Desusa k prestopu v naše vrste,« je zatrdil Levanič.