Desusovi sindromi nenačelnosti

Na zadnjem kongresu stranke Desus je »teflonski« predsednik K. Erjavec končno padel. Nogo mu je podstavila atraktivna gospa srednjih let, ministrica z znanstveno reputacijo in všečnim nastopom.

Vanjo, dr. Aleksandro Pivec, smo člani vložili vse upe za zasuk v uveljavljanje legitimnih interesov in zahtev upokojencev. Menim, da je mnoge v stranki zapeljalo tudi zaklinjanje gospe o njeni napredni, bolj levi politični usmerjenosti. Upali so, da bo garant za nesodelovanje v nakazovani koaliciji s skrajno nazadnjaško stranko SDS na čelu.

A prav to se je zgodilo! V ozadju je bil zgolj interes poslancev, morda tudi nove predsednice, da v materialnem udobju preživijo še dve leti. Vzrokov za odpoved podpore A. P. v regionalnih odborih zato ni treba iskati v njenih promocijskih spodrsljajih ali morda še nedokazanih nezakonitostih njenega strokovnega dela ali morda celo v poskusih nepotistične vzgoje njenih najstniških sinov, temveč ga je iskati zgolj v ogorčenju članstva zaradi sodelovanja v koaliciji, kjer uveljavlja svoje nedemokratične bolestne ambicije Orbánov vazal Janez Janša.

Za sodelovanje Desusa v trenutni koaliciji, ki ji načeluje avtokrat, so odgovorni poslanci in oportunistični svet stranke Desus, ki ji zato grozi razpad. Bivša predsednica tega še noče videti. Njeno distanciranje od potez J. J. v smeri razgradnje demokratičnih dosežkov ni dovolj, če ni akcije v nasprotno smer.

Desus je kot interesna stranka zaradi pomanjkljive splošne skrbi za starejšo generacijo še vedno potrebna kot politična borka civilnih iniciativ upokojenskih združenj in drugih zapostavljenih. V stranki naj bo v bodoče dobrodošel vsakdo, ki je voljan sodelovati s svojim znanjem in požrtvovalnostjo. Vendar nam zdrava pamet narekuje, da mora biti v upokojenski stranki upokojenec predsednik stranke. Tudi v svetu stranke morajo imeti večino upokojenci. Med člani je dovolj upokojencev in upokojenk, ki so s svojim udejstvovanjem v delovnem obdobju pridobili ugled in prepoznavnost.

Predlagam, da prav ta zahteva postane novi aksiom stranke Desus. Tako ta stranka ne bo več pribežališče preambicioznih povzpetnikov, temveč stranka, ki ji bo vodila tako skrb za starejše kot tudi skrb za druge zapostavljene v družbi, zaradi česar je bila ustanovljena.