Kandidat za mandatarja Karl Erjavec in koalicija Kul so vložili predlog konstruktivne nezaupnice, in sicer z 42 podpisi. To je predsednik Desusa danes potrdil po maratonskem ponovnem sestanku s člani svoje poslanske skupine.

Da bo pod predlogom 42, in ne 43 podpisov poslanskih skupin LMŠ, SD, Levice in SAB ter le treh poslancev Desusa, je bilo znano po omenjenem sestanku, ko je poslanec Desusa Branko Simonovič v javnost poslal pisno izjavo, da predloga nezaupnice ne namerava podpisati. Kasneje je tudi vodja Desusuove poslanske skupine Franc Jurša potrdil, da bodo pod predlogom podpisi treh Desusovih poslancev.



»Konstruktivno nezaupnico smo vložili, obžalujem le, da ni 43 podpisov podpore. Samo 42 jih bo,« je v skupni izjavi s predsedniki strank koalicije Kul povedal Erjavec.

»Še vedno sem prepričan, da lahko uspe. Menim, da je potrebno zaustaviti denormalizacijo države,« je povedal. Ponovil je, da je treba preprečiti kršenje temeljnih pravnih načel, kot so vpletanje v pravosodje, preprečevanje svobode medijev, posege v policijo in državno tožilstvo. Znova je ocenil tudi, da je vlada neuspešna v boju z epidemijo covida-19.

Dejanska podpora morebitni novi vladi pa se bo izkazala na tajnem glasovanju prihodnji teden. To naj bi potekalo na izredni seji DZ sredi prihodnjega tedna.




 

Predsedniki strank v opoziciji še naprej podpirajo Erjavca

»Karl Erjavec deluje v dobri veri, da dobi podpise. Če se komu zdi, da bomo zdaj po treh mesecih zaradi gospoda Simonoviča kar odnehali, pa se pošteno moti,« je jasen Marjan Šarec iz LMŠ.

»Čeprav imamo trenutno samo 42 glasov, smo vseeno vložili nezaupnico, ker je čas, da naredimo test za poslance, v kakšni državi hočemo živeti. Vsak poslanec se bo moral vprašati, kot je rekel nekoč Winston Churchill, ali v prsih sliši svojo vest ali pa politično kariero,« je povedal Luka Mesec iz Levice.

»Mi se ne hecamo tako kot vladni govorec, saj so razmere preveč hude, da bi se lahko hecali. Imamo 42 podpisov, a naj spomnim, da je pod obstoječo koalicijsko pogodbo le 41 podpisov,« je povedala Alenka Bratušek iz SAB. »Smo v hudi krizi, ker ljudje tej vladi ne zaupajo, ta vlada pa krize ne bo rešila. In zdaj nam predsednik vlade grozi še s popolnim zaprtjem.«

»To je projekt enakovrednih partnerjev in ne bomo ponavljali preteklih napak levosredinskih strank. Hočemo zaključiti mandat do naslednjih rednih volitev,« je rekla Tanja Fajon iz SD.

Simonovič ni dal podpisa, Erjavec mu odgovarja

Erjavec je že po torkovi večurni razpravi s poslanci svoje stranke sporočil, da ima podporo in vse podpise, a se je pozneje izkazalo, da jih še niso prispevali. Kot je takrat poudaril prav Simonovič, svojega podpisa ni bil pripravljen prispevati, dokler besedila ne bi podrobno prebral. 

Kot je Simonovič zapisal v današnji izjavi glede umika svojega podpisa, ga v dokumentu motita izjemno poudarjena obstoječa zdravstvena kriza in kritika obstoječi vladi pri obvladovanju epidemije covida-19.

»Vse do odstopa ministra Gantarja je zdravstveni resor vodil naš minister, torej minister stranke Desus,« je med drugim zapisal. »Razpravljanje o njem pomeni tudi razpravljanje o Desusu, to razumem, da ni nezaupnica sami vladi, temveč tudi stranki Desus. Spričo tega se nikakor ne morem podpisati pod konstruktivno nezaupnico.« 

Glede glasovanja o nezaupnici, ki bo predvidoma prihodnji teden in bo tajno, je dodal le še, da bo glasoval »v dobrobit državljank in državljanov«, predvsem pa v prid »dragim upokojenkam in upokojencem«.

Erjavec se je na te očitke odzval, da je Simonovič še v torek trdil, da nezaupnice noče podpisati, dokler je ne bo prebral, zdaj pa za problem izpostavlja zdravstveni resor, čeprav se z nezaupnico strinja tudi nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar.


 

Tri točke nezaupnice

Ključni očitki so tudi v končnem predlogu nezaupnice razvrščeni v tri točke, in sicer da predsednik slovenske vlade Janez Janša ne uživa več zaupanja državljank in državljanov:

1. ker od prevzema oblasti marca 2020 sistematično krši temeljna načela ustavne ureditve, kot so delitev oblasti, spoštovanje neodvisnih ustanov in svoboda medijev;

2. ker je z nepremišljenimi potezami ogrozil ugled Slovenije v Evropski uniji in zunanjepolitični položaj v mednarodni skupnosti;

3. ker se vlada pod njegovim vodstvom ni znala učinkovito spoprijeti z epidemijo covida-19 in je Slovenijo privedla v vrh tragične svetovne lestvice umrlih na milijon prebivalcev.