Po maratonskem prepričevanju, na katerem naj bi štirje poslanci Desusa obljubili svojo podporo
Karlu Erjavcu pri njegovem naskoku na mandatarski fotelj, jih danes Karl Erjavec še ni imel v rokah. Da jih ni mogel pokazati partnerjem Koalicije ustavnega loka (Kul), je botrovalo dejstvo, da so mu trije poslanci prepovedali uporabo njihovih deponiranih podpisov. »Dokler besedila konstruktivne nezaupnice ne bom prebral, svojega podpisa pod njo ne bom prispeval,« pravi
Branko Simonovič, poslanec Desusa.
Vodja poslanske skupine
Franc Jurša ter
Ivan Hršak in Branko Simonovič naj bi se tako sešli v petek pred napovedano vložitvijo nezaupnice in se po tem, ko jo bodo prebrali, odločili o podpisih. Erjavec je menda danes napovedal, da bo v petek to »slovesen podpis«.
»Zaupam tistim, ki so v vladi, tistim, ki so v državnem zboru, pa kakor kateremu.«
Janez Janša
Polnar ostaja v poslanski skupini DesusaNe glede na vse pa član poslanske skupine Desusa – ne pa tudi stranke, od koder so ga izključili – ostaja tudi Robert Polnar, ki sicer ostaja podpornik vlade Janeza Janše. »Dejstvo, da moji kolegi zelo hitro spreminjajo stališča o pomembnih družbenih zadevah, pa bom moral sprejeti kot razmerje, znotraj katerega je mogoče delovati. Vprašanje je namreč, če je drugod kaj bistveno drugače,« pa je še komentiral vabila preostalih poslanskih skupin.
Osnutek konstruktivne nezaupnice je sicer že znan, a končne različice niso videli niti poslanci Kula, ki so ne glede na to svoje podpise Erjavcu dali. Besedilo dokumenta bodo šele jutri prejeli prvaki štirih opozicijskih strank pred napovedano jutrišnjo vložitvijo predloga za konstruktivno nezaupnico v državni zbor.
Pričakovati je, da bo v dokumentu med drugim poudarjeno, da je pri delovanju vlade na področju obvladovanja epidemije covida-19 ideologija prevladala nad stroko. Že v pobudi za oblikovanje Kula
je bilo omenjeno skrb vzbujajoče vprašanje nespoštovanja pravne države oziroma ustavnih temeljev Slovenije, kar je v izrazitem nasprotju s tistim, za kar so se državljani Slovenije zavzeli na plebiscitu, zato bo v konstruktivni nezaupnici del obrazložitve gotovo namenjen tudi tej temi.
Karl Erjavec bo prvakom strank Koalicije ustavnega loka prinesel dokončno obliko predloga konstruktivne nezaupnice. FOTO: Blaž Samec
Nadzorovala bo tako koalicija kot opozicija
Ker so stave visoke, ne le v koaliciji, ampak tudi v opoziciji razmišljajo, kako bodo svoje poslance nadzorovali pri glasovanju o nezaupnici. To naj bi bilo v sredo ali četrtek (določil bo kolegij predsednika državnega zbora v ponedeljek), med drugim pa bodo, smo izvedeli, disciplino zagotovili tako, da si bodo morali poslanci med seboj pokazati izpolnjeno glasovnico, preden jo bodo oddali.
V strankah koalicije za zdaj sicer poteze Kula ne razburjajo pretirano, slišati je namige, da bi si lahko kateri od poslancev Desusa na tajnem glasovanju o podpori še premislil. Dopuščajo pa tudi možnost, da bi se to zgodilo tudi pri poslancih SMC. Na vprašanje, ali zaupa koalicijskim partnerjem, je
Janez Janša v intervjuju za
Radio Ognjišče odgovoril, da zaupa tistim, ki so v vladi, tistim, ki so v državnem zboru, pa kakor kateremu. Dopustil je tudi možnost izglasovanja nezaupnice, a da ta možnost ni ravno velika.
Glede na to, kako se je »lomilo roke« poslancem Desusa, po njegovih besedah verjetno podoben pristop načrtujejo tudi pri poslancih SMC. »Mislim pa, da to ne pomeni, da bodo oni sestavili učinkovito vlado, ampak bomo šli na predčasne volitve,« je še povedal v radijskem intervjuju in dodal, da vsaj dve stranki Kula dejansko želita na predčasne volitve.
Prvak SMC
Zdravko Počivalšek, ki za zdaj računa, da bodo njegovi poslanci zdržali pritiske in ne bodo prestopili, pa je potrdil pogovor z Erjavcem pred dnevi, češ da ga je prvak Desusa poklical in znova slišal že slišano. »Imela sva kratek telefonski pogovor, v katerem sem mu še enkrat ponovil naše stališče – ne obstaja možnost za zamenjavo strani,« je povedal Počivalšek.
Nedokončani kadrovski razrezGlede na to, da Koalicija ustavnega loka (Kul) oziroma njen kandidat za mandatarja Karl Erjavec še prepričuje poslance SMC, naj ne upoštevajo sklepov sveta svoje stranke in naj ga raje podprejo, tudi kadrovski razrez morebitne nove vlade še ni dokončen.
Brez glasov poslancev SMC na tajnem glasovanju projekt zrušenja Janševe vlade seveda ne more uspeti. Če pa se posreči, se SMC tudi formalno odpre možnost pristopa h Kulu in s tem dokonča delitev ministrstev med strankami.
Po znanem ključu je mesto premiera in predsednika državnega zbora vredno dvakrat toliko kot eno ministrsko. Prvak LMŠ Marjan Šarec bi lahko zasedel mesto obrambnega ali notranjega ministra, morda celo predsednika državnega zbora, če na njem ne bi ostal Igor Zorčič (SMC). Predsednica SD Tanja Fajon bi prevzela zunanje zadeve, njeno stranko zanima tudi finančno (Milan Cvikl) in izobraževalno ministrstvo (Jernej Pikalo) ter ministrstvo za pravosodje (Andreja Katič), če to ne ostane Lilijani Kozlovič (SMC). Levica se poteguje za okoljski in kulturni resor, ki bi ga zasedel Luka Mesec. Predsednica SAB Alenka Bratušek bi lahko znova prevzela infrastrukturo, vodenje kohezijskega resorja pa Angelika Mlinar.
SMC so ponudili možnost, da v vladi ostanejo trije njeni ministri, čeprav si LMŠ na čelu resorja za javno upravo, ki ga zdaj vodi Boštjan Koritnik (SMC), želi nazaj preverjenega Rudija Medveda. LMŠ si želi tudi ministrstvo za gospodarstvo, kjer bi lahko bil njihov kandidat tudi poslanec Igor Peček, imajo pa še kandidatko za ministrico za delo Ksenijo Klamfper. Ta resor zanima tudi SD (Anja Mrak).
Komentarji