Izhodišča za davek na premoženje še letos

Do konca leta bo ministrstvo za finance pripravilo izhodišča za to, da bi se razbremenilo delo na račun večje obremenitve premoženja, pri čemer bo ključna nevtralnost, torej, da se za toliko sredstev, kot jih bo zajetih iz premoženja, razbremeni obdavčitev plač, je napovedal predsednik vlade Robert Golob.

Ministrstvo za finance bo v okviru sveta za davke skupaj z delodajalci, delojemalci in predstavniki stroke do prve januarske seje ali koalicijskega vrha pripravilo paket za uvedbo davka na premoženje.

»Ne verjamem, da bo šel linearno, bo pa razbremenitev plač ciljna. Ukvarjali se bomo s tem, kako zajeti davek iz premoženja na pravičen način, da ne bi obremenili tistih, ki imajo eno nepremičnino, ki so zanjo varčevali in jo gradili vse življenje, ter kako doseči, da tisti, ki imajo dovolj denarja in na razpolago več nepremičnin, celo praznih ali ki jih oddajajo v kratkoročni najem, prispevajo svoj delež k družbeni blaginji na socialno smiseln način,« je Robert Golob odgovoril na poslanska vprašanja v državnem zboru.

Dodal je, da davek na premoženje ni namenjen samemu sebi, ampak bodo prek njega spodbudili stanovanjski trg, tudi z nizom drugih ukrepov. »Po eni strani z gradnjo novih stanovanj in regulacijo najemniškega trga, predvsem kratkoročnih najemov. Poskušali bomo narediti to, da se stanje na stanovanjskem trgu spremeni v korist najemnikov in tistih, ki kupujejo prvo stanovanje,« je napovedal premier.

Poslanska vprašanja so bila tudi v znamenju ostrih besed, ki jih je vladi namenila opozicijska SDS. Žan Mahnič je premieru očital, da je napovedoval veliko reformo plačnega sistema v javnem sektorju: »Dobili pa smo le popravke, v smislu zvišanja plač za vse, za nekatere pa malo več.«

Kritičen je bil v še nekaterih drugih točkah: »Vsi smo dvigovali obrvi, ko ste v Združenih narodih govorili o superračunalniku, ki napoveduje poplave, in da imamo zagotovljenih 50 milijonov evrov iz EU. Včeraj pa smo iz vladne objave lahko prebrali, da se je vlada šele seznanila z namero prijave za pridobitev visoko zmogljivega računalnika in ustanovila tudi delovno skupino za spremljanje in svetovanje pri prijavi na razpis. Kakšna finančna sredstva torej, če se še niti prijavili nismo?«

Na Mahničevo vprašanje, kdaj bomo dobili predsednika vlade, »ki mu državljani lahko zaupamo in govori resnico«, se je Robert Golob odzval, da »nič od tega, kar poslušamo z desne, nima nobene zveze z realnim življenjem, ima pa z njihovim virtualnim svetom, ki bo ostal virtualen še kar nekaj časa. Tako da je moj odgovor na to vprašanje tak, da bo Slovenija imela tega predsednika vlade še kar veliko časa in na to se navadite.«