Interesne skupine nočejo preglednosti premoženja

Sredi marca lani se je koalicija sestala na vrhu, ki so ga namenili davčni reformi. Razburjenje javnosti, ki je sledilo napovedanim davčnim spremembam, pa je odneslo takratnega sekretarja na ministrstvu za finance, pristojnega za davke Tilna Božiča. Z njim smo se v podkastu Moč politike pogovarjali, kaj je šlo narobe, in analizirali, kje smo po letu dni.

Novembra lani je davčno reformo premier znova napovedal, do marca naj bi bili znano, kako naj bi davčna reforma spremenila.

Golob obljubil davčno reformo in debirokratizacijo

Vlada je po nekajmesečnem premoru ustanovila strateški svet za davke in posebno delovno skupino, oba sta se sestala že večkrat, konkretnih predlogov sprememb pa za zdaj še ni oziroma javnost še ni bila seznanjena z njimi. Cilj bi po mnenju Božiča bil predvsem iskanje morebitne zaslombe za spremembe.

Se je pa strinjal, da je bolj ko ne znano, kaj bi morali spremeniti – predvsem razbremenitev dela in spremembe davka na nepremičnine, pri čemer ocenjuje, da izvedbenih težav ne bi smelo biti več. »Pri davčnih zadevah je treba vzpostaviti sistem, ki je pregleden in robusten, da bi lahko avtomatično sledili lastniku premoženja,« poudarja. Na vprašanje, kdo so tisti, ki si tega ne želijo, pa odgovarja, da je takšnih lahko več, od tistih, ki imajo veliko premoženja v lasti, ki imajo premoženje, ki je bilo zaplenjeno in jim nato vrnjeno, ali premoženje iz privatizacijskih zgodb. »Še vedno mislim, da glede na obremenitve, ki bi bile predvidene, to za te interesne skupine ni tako zelo problematično. Večji problem bi bil, da bi dobili sistem, ki bi bil preglednejši,« ocenjuje.

Seveda pa se nismo mogli izogniti niti načrtovanim pokojninskim spremembam – ekonomisti opozarjajo, da bi se te dvoje spremembe morale voditi usklajeno –, pri čemer mora biti po njegovem mnenju jasno, da imamo »sistem zaradi ljudi, da normalno preživijo na stara leta«, zato nanj ne moremo gledati le skozi prizmo »kriznega financerja«.

»Seveda je treba paziti tudi, kdo pije in kdo plača, ter upoštevati, da gre za zavarovalni sistem, s sicer močno solidarnostno noto, a brez upoštevanja vplačil bi lahko izgubili vzrok, zakaj bi kdo vanj še vplačeval,« pravi Božič, ki opozarja, da mora biti doseženo tudi širše soglasje o solidarnosti do tistih, ki v sistem plačujejo manj, in da bi morali ob določanju višine pokojnin pregledati celotno košarico, ki pripada posamezniku in kako se ta spreminja – dostopnost zdravstva, cena dolgotrajne oskrbe, brezplačni prevoz ...

V pogovoru pa boste lahko slišali, kdo v politiki se vede kot Napoleon in kaj pravi o možnosti svoje vrnitve v politiko, potem ko je bil trikrat državni sekretar na različnih ministrstvih in delal z različnimi predsedniki vlad.