Vlada je potrdila davčni paket

Vlada je na dopisni seji potrdila prvi paket predlogov davčnih sprememb, s katerim želi predvsem podpreti ustvarjanje spodbudnega okolja za razvojne kadre in dodatno okrepiti gospodarstvo ter dodano vrednost. Med drugim uvaja ugodnejšo davčno obravnavo za ključne razvojne kadre iz tujine in naslavlja izzive inovativnih zagonskih podjetij, so sporočili po seji vlade.

Vlada je razpravo o davčnem paketu, ki obsega spremembe šestih zakonov, opravila v sredo, minister za finance Klemen Boštjančič pa je dejal, da so glasovanje preložili na petkovo dopisno sejo zaradi uskladitve nekaj manjših tehničnih vprašanj. Vlada je dopisno sejo začela v danes ob 16. uri in jo zaključila zvečer. Na predlagane davčne spremembe je bilo slišati več kritik.

Te je izrazil tudi gospodarski minister Matjaž Han, ki je v sredo ob robu sejma Agra izrazil željo po dodatnih usklajevanjih in pa, da bo davčna zakonodaja gospodarstvu pomagala, ne povzročala dodatnih težav. Po poročanju STA je povedal, da imajo kar nekaj pripomb, a da o njih ne želi govoriti širši javnosti, temveč jih želijo razrešiti znotraj vlade in koalicije.

Iz finančnega ministrstva so sporočili, da želijo s predlaganimi ukrepi podpreti ustvarjanje spodbudnega okolja za razvojne kadre in dodatno okrepiti gospodarstvo ter dodano vrednost. V gospodarski in obrtno-podjetniški zbornici po drugi strani ocenjujejo, da je predlagan paket davčnih sprememb nesistemski, necelovit in nedomišljen: » Če želi država na področju davkov resnično pomagati gospodarstvu, naj mu prisluhne. Oblikuje naj paket, ki bo slovenskim podjetjem omogočil enakovredno tekmo na globalnem trgu. S ponujenimi 'obliži' se ne zdravi padca slovenske konkurenčnosti.«

Gospodarstvo je kritično do ugodnejše davčne obravnave za visokokvalificirane mlajše tuje kadre in slovenske državljane, ki se po večletnem življenju v tujini vračajo domov, saj da je to diskriminatorno do ostalih zaposlenih. Na ministrstvo namreč predlagajo znižanje dohodnine v višini sedem odstotkov prejete plače za obdobje petih let, ki bi veljalo za visokokvalificirane in mednarodno konkurenčne kadre, mlajše od 40 let.

Tudi vladna služba za zakonodajo je že pred meseci opozorila ministrstvo za finance, da utegnejo te davčne ugodnosti kršiti ustavno načelo enakosti pred zakonom, je poročal Dnevnik. Boštjančič je dejal, da so pri pripravi predloga imeli v mislih morebitno neenakost in da je predlog pripravljen tako, da ni ustavno sporen. Podobne ukrepe imajo tudi v drugih evropskih državah.

V vladi želijo z davčnimi spremembami tudi olajšati nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži, z enega na pet let so razširili časovno obdobje za koriščenje olajšave za zeleni in digitalni prehod, z znižanje stopnje 9,5 odstotka DDV se na 22 odstotno stopnjo povišuje obdavčitev sladkih pijač (z dodanim sladkorjem ali sladili) in energijskih pijač.

V sistem normiranih odhodkov pa bo v prihodnje lahko vstopil zavezanec, ki je v preteklem davčnem letu dosegel prihodke iz dejavnosti do 60.000 evrov in je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev. Za preostale zavezance, ki tega pogoja ne dosegajo, pa se pogoj dohodkov v preteklem davčnem letu določi v višini do 30.000 evrov.

Predlog novele Zakona o trošarinah, ki sicer tudi sodi v prvi paket davčnih sprememb, je še v javni razpravi. Vlada bo novelo Zakona o trošarinah, ki prilagaja obdavčitev alkohola in prinaša spremembe za male proizvajalce piva, zato obravnavala na eni od prihodnjih sej.