V civilni iniciativi Glas ljudstva so opozorili na odhode zdravnikov iz zdravstvenih domov k zasebnikom. Če ima vlada resničen namen obraniti javno zdravstveno mrežo pred popolnim razsutjem, mora problematiko koncesionarstva nasloviti nemudoma, menijo. Med drugim pričakujejo izenačitev položaja koncesionarjev in javnih zdravnikov.

Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber je na novinarski konferenci iniciative poudaril, da je bilo podeljevanje koncesij zamišljeno z namenom povečanja dostopnosti do zdravnikov v oddaljenih krajih. Dogaja pa se, tako Keber, ravno obratno, da morajo denimo Ljubljančani svojega zdravnika, ki je zapustil javni zdravstveni dom, iskati med koncesionarji na oddaljenih lokacijah.

Predstavnik iniciative Jaša Jenull je odhode zdravnikov iz javnih zdravstvenih domov k koncesionarjem označil za enega ključnih sistemskih problemov v slovenskem zdravstvu.

Problem je zlasti, ker javni zdravstveni zavodi opravljajo številne storitve, »ki jih posamezni koncesionarji nikoli ne morejo nuditi in jih tudi nočejo nuditi, saj je namen posameznega koncesionarja, da deluje s profitom«, meni. Ob tem je Keber dejal, da njihovi očitki ne letijo na posamezne zdravnike, ki imajo pravico, da si v določenih okoliščinah izberejo način, ki jim prinaša čim boljši zaslužek. Je pa kritičen do vlade, ki po njegovih besedah, podobno kot prejšnja vlada, koraka po poti neoliberalne politike.

Od države po besedah Kebra v iniciativi pričakujejo, da čim prej reši problem oseb brez izbranega družinskega zdravnika, kar da je možno z zvišanjem normativa oziroma glavarinskih količnikov zdravnikov, ob sočasnih administrativnih razbremenitvah. Prav tako pričakujejo odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Od vlade pričakujejo tudi, je dodal Jenull, da izenači zakonske obveznosti, dolžnosti in privilegije med zdravniki, ki delajo kot koncesionarji, in zdravniki, ki delajo v javnih zdravstvenih zavodih. Zato ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana poziva, naj zdravnikom v zdravstvenih domovih zagotovi, da bodo popravili trenutno stanje, ki jih »vleče med koncesionarje«.

Napovedal je pripravo predlogov ukrepov, ki jih bodo posredovali državnemu zboru in od poslancev terjali, da se do njih opredelijo.

Na novinarski konferenci je Jenull izpostavil tudi primer zasebne zdravstvene ordinacije s koncesijo Studio R, ki ima ambulante družinske medicine v Horjulu, Komendi in na Vrhniki in je v zadnjih letih povečevala obseg poslovanja in število zdravnikov, tudi iz Zdravstvenega doma Ljubljana. S trenutnim številom opredeljenih pacientov bo družba v letošnjem letu od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po podatkih iniciative prejela skoraj dva milijona evrov.

Vlada še ni uresničila obljub, vztrajajo v civilni pobudi Glas ljudstva. FOTO: Črt Piksi/Delo

Ob tem pa je opozoril na povezavo med solastnikom družbe, pravnikom Gorazdom Pereničem in Sindikatom družinskih zdravnikov Praktik.um, ki ga vodi Igor Muževič in je eden glavnih glasov, ki poziva k spremembi, da lahko koncesionarji prejmejo plačilo za vse opravljene storitve, brez omejitev. Perenič, ki je po javno dostopnih podatkih Ajpesa prek svojega podjetja Persvet 20-odstotni lastnik Studia R, je po besedah Jenulla svoje pravne storitve nudil tudi sindikatu.

Obenem naj bi Muževič članom sindikata posredoval oglas za zaposlitev v ordinacijah podjetja Skupinska praksa v Horjulu, Komendi in na Vrhniki, v katerem je specialistom družinskem medicine ponujal plačo v višini 4118 evrov bruto. Studio R je 8-odstotni lastnik podjetja Skupinska praksa, Perenič pa 4-odstotni, kažejo podatki Ajpesa.