Ko je tarča lahka 4,5 milijarde

Imamo senzacionalno in najkrajšo rešitev za slovensko zdravstvo. V treh mesecih izpeljemo reformo slovenskega državljanstva, Slovence preimenujemo v Arne, Jari, Jesper, Joonas, Matti, Paavo, Jenna, Lotta, Rikka, Sana, Tessa, Virpi ... V pol leta postanemo Finci. In smo rešeni.

Zdravstveni preroki obvladajo zdravstveni sistem podobno lahkotno, kot znajo voditi nogometno reprezentanco, znajo pisati članke, kot se znajo spopasti z vsako epidemijo, še najlažje kovidno.

Dušan Keber pravi, da so glavni problem dvoživke, ker beži denar k zasebnim zdravnikom. Zasebniki v glavnem zašuštrajo paciente, podobno kot privatni mehaniki, ki ti samo na videz popravijo avto, in nastavijo mino v mašino (evo, še en dokaz, da nimam pojma o slovenščini), tako jih moraš že naslednji teden spet prositi za pomoč. (Bister, ta Keber, kaj!) Med glavne prijeme zdravljenja bi uvedel prezračevanje prostorov in zasoljena predavanja o izvajanju meritev EKG. Ne pove pa tega, kar pravi Marko Noč, koliko javnega denarja je javno zdravstvo preplačalo žilne opornice in še tisoč drugih medicinskih pripomočkov, česar privatnikom verjetno ni treba.

Če je zdravnikov premalo, bi jim Keber preprosto zvišal normo. Kako si tega nismo izmislili že prej? In še bolj nenavadno, da ne oceni, kakšne bi bile potem posledice v javnem zdravstvu. Bi tako v njem ostalo več ali še manj zdravnikov? Poskusimo uganiti. Še posebno ker so pred 20 leti v njegovem ministrstvu vztrajali, kako imamo zdravnikov preveč.

Hkrati bi ti ulični zdravstveni sistematiki ukinili dvoživke. Poskusimo izračunati še tu, kaj bi sledilo. Bi imeli več zdravstvenih kapacitet ali manj, če zdravniki ne bi delali popoldne, ob koncih tedna, v času dopustov ...? Res ne vemo, zakaj ga niso izpeljali že vsi levi in desni prejšnji ministri.

Plače, plače, plače, višje plače!

Fakin se brani, da se je sedanja vlada spopadla z zdravstveno zavarovalnico zato, ker je to najlažja tarča. Ta najlažja tarča je še do nedavnega bolnišnicam plačevala le dogovorjen obseg dela. Če so po kakšnem naključju zdravile na deset tisoče bolnikov več, so tolkle izgubo. Še danes po tem sistemu bolnišnice odlično uspevajo, če razvijajo tisto, kar jim ZZZS dobro plača (na primer radiologija).

Res je lahka tarča. Pobere nam naše lahke 4,5 milijarde (kaj ji pa moremo) in nam sramežljivo obljubi vse hribe in doline, ona po svojih metrih ta denar z nekakšnim »splošnim dogovorom« deli zavodom. V našem imenu se zmeni z izvajalci, kako bodo delali z nami. Zabiča jim, naj nikar ne potrošijo preveč. Če se zavodi prekršijo, sledijo hude kazni. Krivdo za vrste, neučinkovitost, neracionalnost, zdravstvene tegobe pa lepo naprti grdim dvoživkam, direktorjem in ministru Danijelu, ki sicer nimajo pristojnosti poseganja v to blagajno. Kako nedolžno lepo! Tudi jaz znam tako zbirati prispevke za zdravstveno varnost.

Znani Janez z znanih medicinsko lepih jaht na Mavriciju je poskus urejanja tega, kar je tudi njegova vlada pošteno zas... (zasopihala?), primerjal z občutki maturanta, ki pride na fakulteto. Predvsem na študij obramboslovja in proviziologije! Njegov napad je predvojaško perfektno usklajen z biciklisti, kebristi, levičarji vseh barv, ki že šepetajo, da je čas za menjavo na vrhu. Dolgčas jim je, ker so brez akcije kot ribe na suhem. Ob tem jim gre v nos, da so tako prepričljivo premagali Janeza, on pa to državo še naprej drži za TV-jajca.

Zadnje dni nas grah prepričuje, da je fižol in da mu zato nihče nič ne more. Če pogledamo na teren, ima prav. Sodniki mečkajo, parlament mečka, stavkokazi mečkajo, gledalci mečkajo, TV pa se spreminja v gospodinjski servis za izgubo časa. Tovrstna politična privatizacija hiše na koncu Kolodvorske ima nekaj izstopajoče vzgojnih oddaj, zaradi katerih bi morali sedanje vodstvo predlagati za posebno mednarodno nagrado za učinkovite terapevtske dosežke na področju odvajanja od gledanja TV-limonad. V naši hiši zadnje čase za najmanj dve uri prej pritisnemo off na daljincu. Kmalu bomo to storili tri ure prej. Kako so s tem zadovoljni nadvse občutljivi merilci gledanosti TV in posledično ves oglaševalski lobi, ne vem, ampak zdi se, da je nekdo močno posegel v košaro oglaševalskih dobrot. Ni nujno zlato vse, kar se privatno politično sveti. Pri tem pa isti TV-teoretiki vpijejo, da je ta televizija režimski medij. Ja, in to režimski medij zdavnaj pokopanega režima. Še en razlog za posebno diplomo.