Igor Zorčič: Na levi sredini neodkrit, a neizprosen boj

Ljubljana – Odločitev na volilnem kongresu SMC bo zelo jasna, saj za predsednika kandidira le gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Ključni za preživetje stranke bodo naslednji koraki. Nekatera vprašanja smo pretresali z vodjo poslanske skupine in podpredsednikom stranke Igorjem Zorčičem, ki je zelo na kratko razmišljal, da bi prevzel stranko, a se je nato tudi zaradi svoje funkcije v poslanski skupini odločil, da podpre Počivalška.
 

Je pričakovati bolj jasno ideološko pozicioniranje stranke?

Pričakujem, da se bo stranka bolj jasno ideološko pozicionirala po volilnem kongresu, na programskem kongresu. Seveda bo tudi novi predsednik dal nekaj pridiha, a samo pozicioniranje stranke je stvar njenih članov in organov. Naša sestava ni takšna, da bi odločal le predsednik.
 

Počivalšek po volitvah ni nasprotoval pogovorom s SDS. Je to tisti pridih, ki ga lahko pričakujemo?

Ne, mislim, da je to le del njegovega mota, da je vse v sodelovanju in ne v izključevanju. Verjetno ima takšne izkušnje iz gospodarstva, ki jih želi prinesti v politiko. Ne bi pa rekel, da gre v osnovi za spremembo smeri stranke. Ker smo vse politične stranke primorane sodelovati, gre le za željo, da se o tem tudi pogovarjamo.

Tudi sami ste se omenjali kot možen kandidat, ste razmišljali o kandidaturi?

Zelo na kratko, nekateri so me tudi nagovarjali, naj kandidiram, a sem se nato tudi zaradi svoje funkcije v poslanski skupini odločil, da podprem Zdravka Počivalška.
 

Lahko SMC nadaljuje pot brez Cerarja? »Prepričan sem, da lahko.« FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Potem ko je Cerar sporočil, da ne bo več kandidiral za predsednika, se je pojavila vrsta špekulacij. Da se je za mesto evropskega komisarja LMŠ odločil prodati glasove poslanske skupine.

Zanikati moram, da je bil sklenjen kakršenkoli dogovor, saj bi bilo ne nazadnje prodati nekoga za lastne interese nemogoče. Morda so bili pogovori, a zgolj o morebitni podpori posameznim kandidatom, ne kakršnikoli trgovini. Dogovorjenega ni bilo nič. Mislim, da tudi odločitev, da je na koncu kandidat za evropskega komisarja nekdo drug, kaže, da je bilo vse skupaj bolj ali manj le stvar pogovora ob kavi.

Dogovarjanja so torej bila.

Verjamem, da mora tisti, ki je pristojen predlagati kandidata, opraviti pogovore. Mora preveriti, kdo ima podporo in kdo je nima, ampak z vsemi strankami koalicije in o več kandidatih.
 

Komu koristi še šibkejša SMC?

Za šibko SMC se najbolj zavzema celoten levosredinski prostor. Stranke, ki menijo, da jim je SMC leta 2014 in ne nazadnje tudi leta 2018 vzela pomemben del volivcev. Tukaj je boj, čeprav neodkrit, neizprosen.
 

Lahko SMC nadaljuje pot brez Cerarja?

Prepričan sem, da lahko. SMC se od prejšnjih strank, ki jih jemljemo kot primerljive, razlikuje po tem, da je že preživela ene volitve in je že drugi mandat v državnem zboru. Prvega je odigrala uspešno, tudi po rezultatih, ki so izmerljivi. Zdaj je pred novim izzivom, da zamenja vodstvo. To sta dva pomembna mejnika, ki ju mora prestati, in po tem se bo lahko definirala kot stalnica v političnem prostoru.

A stranka je na zadnjih volitvah iz 36 poslanskih mandatov zdrsnila na le deset.

Res je, a tudi po prvem mandatu so stranki napovedovali, da drugega mandata ne bo dočakala, pa ga je, in to z relativno velikim številom poslancev. Seveda tisti, ki politično situacijo interpretirajo v škodo SMC, razlagajo, da je izgubila 26 poslancev. A deset poslancev je toliko, kot jih ima na primer SD, ki je stalnica v političnem prostoru.
 

Verjamete torej, da bo SMC doživela tudi tretji mandat v državnem zboru?

Bolj ko smo obdani z občutkom privoščljivosti, da se to ne bo zgodilo, bolj smo zagnani, da SMC spravimo tudi v tretji mandat.
 

»Bolj ko smo obdani z občutkom privoščljivosti, da se to ne bo zgodilo, bolj smo zagnani, da SMC spravimo tudi v tretji mandat.« FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Predsednik LMŠ je večkrat omenil scenarij povezovanja liberalnih strank. Kakšni so odnosi danes?

Odnosi liberalnega trojčka dajejo možnost združevanja v prihodnje. Je pa res, da je to zelo zahteven proces. Zahteval bi jasnega vodjo, ki ima državniško držo in je sposoben povezovanja, ki bi imelo sinergijski učinek in ne bi bilo zgolj seštevek odstotkov podpore posameznih strank. Potrebna bi bila širša drža, ki presega sledenje le ozkim strankarskim interesom, kar bi volivci verjetno nagradili. Čas pa bo pokazal, ali imamo takšnega človeka.
 

Ga vidite v Marjanu Šarcu?

Ena možnost je že obstajala v času pred evropskimi volitvami, takrat bi lahko bil narejen pomemben korak naprej … Morda se pokaže še kakšna druga priložnost.
 

Za vami je prvo leto koalicije, reform za zdaj nismo videli. Je bilo to leto res tako zahtevno, kot pravijo vaši koalicijski kolegi?

Prejšnji mandat je bil bistveno bolj zahteven. Imeli smo neprimerljivo več dela na mizi. Ne bi pa izpeljeval prehitrih sklepov, da je delo te vlade slabše, ker še nimamo takšnega števila zakonov v državnem zboru, saj nekateri predlogi potrebujejo več usklajevanja. A del zakonskih predlogov je zdaj dokončan in tudi vložen v državni zbor. Prihodnji meseci bodo pokazali, ali je ta koalicija sposobna stopiti skupaj ali ne.
 

Boste pa pri večjih spremembah, na primer pokojninskih in davčnih, verjetno potrebovali 46 glasov. Če bo Levica res nasprotovala proračunu, je sodelovanje še realno?

Želim si, da bi bilo. Sporazum z Levico predvideva, da če koalicija ne dobi njene podpore, lahko začne pogovore s preostalimi parlamentarnimi strankami. Če pa bi bili pogovori s preostalimi strankami pogostejši, se zdi, da bo treba sodelovanje z Levico in drugimi definirati na novo.
 

NSi?

Sploh po zadnjih izjavah njenega predsednika se ponuja kot prva izbira.


 

Poleg Levice in njihovega predloga je bil prvi koalicijski sestanek po počitnicah v znamenju kadrovanja. Premier je odprl vprašanje, ali bi moralo kadrovanje potekati drugače?

Izkušnja SMC v prejšnjem mandatu je, da se je kadrovalo bistveno manj kot kdaj prej. Če primerjamo s prejšnjimi vladami in tudi s sedanjo, je bilo tega neprimerno manj. Ali gre pri kadrovanju za vprašanje, ki ga je treba obravnavati in tudi spremeniti, je odvisno od tega, koliko se posamezna vlada spušča v zadevo. Če je premier tako ocenil, je treba temu prisluhniti in res odpreti vprašanje kadrovanja v tej vladi.
 

SMC je kadrovala najmanj do zdaj, pravite. Kaj pa kadrovanje vašega ministra Simona Zajca? Lilijana Kozlovič in Dragan Matić.

Pri kadrovskih potezah moram najprej izhajati iz kompetenc kandidatov. Dragan Matić je že bil inšpektor, res, da na drugem področju, a področje okolja je tako široko, da ni človeka, ki bi se spoznal na gradbeno zakonodajo, živali in okoljsko zakonodajo. Gre za široko področje in Dragan Matić se je z okoljskimi tematikami aktivno ukvarjal že v državnem zboru, čeprav ni bil član odbora. Ima občutek za ta vprašanja in ob vseh njegovih vodstvenih izkušnjah in izkušnjah inšpektorja, kar je bil deset let, je to bistven argument. To, da je nekdo član stranke, pa še ni vzrok, da ne bi mogel zasedati funkcije. Mora pa odstopiti z vseh vodstvenih funkcij znotraj stranke.
 

To, da sta člana stranke, je le naključje?

Minister pravi, da ju je predlagal, ker jima zaupa in ve, kako funkcionirata, ne pa zato, ker sta člana stranke. A če pogledamo kadrovanja v slovenski politiki, se na koncu pogosto izkaže, da so še najbolj problematična tista, kjer so kadrovani ljudje, ki na videz niso politično opredeljeni. Pri zadnji aferi Uradni list se je kadrovalo celo nekoga, ki je član druge stranke, s čimer se potem zakriva sled odgovornosti tistega, ki je takšnega človeka imenoval.
 

Če se je delo v državnem zboru končalo z obravnavo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), se bo tudi, kot kaže, začelo. Prav glasovi poslancev SMC so preprečili ponovno potrditev zakona, ki je bil ustavno vprašljiv.

V SMC najprej iščemo kompromise znotraj koalicije. Nekateri koalicijski partnerji so želeli naš pogled predstaviti kot ideološko drugačen, a to ne drži. Naša koalicijska zaveza je, da bomo poskušali pomagati, da bo Slovenija pravna država. Veliko ustavnih odločb ni implementiranih in ta je ena izmed njih. Če ministrstvo pripravi zakon, ki je namenjen implementaciji ustavne odločbe, in zakonodajno-pravna služba državnega zbora pravi, da ne odpravlja neustavnosti, je to dovolj velik zadržek, da takšnega zakona ne podpremo. Se pa strinjamo s splošnimi argumenti, da ima v Sloveniji prednost javno šolstvo. Predlogov SDS do zdaj nismo podpirali, saj so bili po naši oceni preveč velikodušni do zasebnega šolstva. Urejali so zadevo onkraj tistega, kar je reklo ustavno sodišče. Ali je takšen tudi njihov zadnji predlog, se bomo še odločili, ko ga bomo proučili.

So kompromisi znotraj koalicije mogoči? Za SD se zdi, da bi raje videla, da bi jih bi pri tem vprašanju preglasovali?

Dokler bo znotraj koalicije obstajal občutek, da se pogovarjamo o javnem in zasebnem šolstvu, ne o implementaciji ustavne odločbe, bo kompromis težko doseči.