Graditelja lesene ladje odslovili z Mute

Radlje ob Dravi – Umetnik in zanesenjak David Herzog Leitinger je z Mitnice na Muti moral umakniti dobrih sedemnajst metrov dolgo plavajočo konstrukcijo, na kateri namerava zgraditi dvoetažno leseno ladjo Melanijo za prevažanje potnikov po Dravi. Prestavil jo je v Radlje ob Dravi, v zaliv na Vasi, kjer mu dela družbo že plavajoči, a polovico manjši prototip lesenjače.

»Leitingerju smo na Muti omogočili gradnjo najprej na kopnem, nato na reki. Projekt smo tudi finančno podprli. A ker v letu dni ni napredoval, tako kot si je avtor zamislil, smo ga prosili, naj ga ali dokonča ali pa platformo za lesenjačo, na kateri so se nabirale smeti, odpelje z Mitnice,« pravi mutski župan Mirko Vošner.

Po razhodu na Muti, kjer svarijo, da plovni objekt ni šala, varnost na reki pa prav tako ne, je Leitinger trinajst ton težko konstrukcijo, ki jo nad vodo drži 169 plastičnih sodov prostornine 220 litrov, odpeljal v sosednjo občino. Župan Alan Bukovnik pravi, da jih je zaprosil za privez na pomolu v bližini vodnega parka Radlje. Prošnjo so poslali upravljavcu, občinskemu zavodu za šport, kulturo, turizem in mladino, ki pa Leitingerjevi prošnji ni mogel ugoditi, saj pomol po pogodbi upravljajo radeljski ribiči.
 

Neživljenjska uredba

Leitinger ja za zatočišče v zalivu na Vasi prosil Dravske elektrarne Maribor, kjer namerava prototip in konstrukcijo za Melanijo privezati čez zimo. Alan Bukovnik o njegovem prihodu v Radlje uradno ni bil seznanjen, opozoril pa je, da je plovba z motornimi čolni po reki Dravi prepovedana. Župan Vuzenice Franjo Golob pa pravi: »Državna uredba plovbe z motornimi čolni na območju Dravske doline res ne dovoljuje. Z občinami Dravograd, Muta, Radlje ob Dravi in Podvelka se dogovarjamo, da bi najeli podjetje, ki bi nam pomagalo pripraviti predlog sprememb uredbe, ki ovira ne le razvoj turizma, temveč tudi življenje ob reki.«



Golob pravi, da ne gre le za Leitingerja, ki je pred kratkim s prototipom nezakonito priplul v Vuzenico in požel navdušenje, ampak tudi za druge nosilce turističnega razvoja. »Nihče si ne želi divjanja s čolni po Dravi. A če določimo pravi režim, najdemo kompromise in poskrbimo za nadzor, se nimamo česa bati,« je prepričan Golob.
 

Oblika ladje je prava

David Herzog Leitinger kljub težavam pri pridobivanju plovbnega dovoljenja za moderno dvoetažno lesenjačo ne dvomi o uspehu projekta. »Prastraha v sebi nimam, ker vse življenje živim z Dravo,« pove graditelj. Da bi prepričal nejeverne Tomaže, ki od daleč opazujejo njegov trud, a dvomijo o uspehu projekta, je zgradil polovico manjši prototip. Skoraj mesec dni ga že preizkuša in ugotavlja, da ima dobre plovne lastnosti, ladja v obliki lignja pa se je kot odlična izkazala v vročih poletnih dneh.

Les za gradnjo velike Melanije, kot je poimenoval plovilo, ki bo spominjalo na parnik iz industrijskih časov, ima pripravljen. Dolgo bo dvaindvajset metrov, široko malo manj kot sedem in pol ter visoko šest metrov, na krovu pa bo prostora za največ petdeset potnikov.

»Ne manjka več veliko. Jaz temu pravim, da le še za 'šraufe',« pravi Herzog Leitinger, ki je še vedno prepričan, da bo lahko lesenjačo registriral kot plovilo. Težava je, ker tako kot splavarji na Dravi tudi Melanija potrebuje za vračanje na izhodiščno mesto motorje. Splavarji na Dravi – na Muti so to koroški splavarji, v Javniku pa dravski – rešujejo to z rešilnim čolnom, ki je obvezen, med vračanjem pa plujejo tako počasi, da na rečni gladini ne delajo valov. Uporabo motornih čolnov jim omogočajo začasna dovoljenja za točno določen odsek reke.