Gradili bi po 2000 najemnih stanovanj na leto

Krepitev močne in splošno dostopne javne mreže storitev dolgotrajne oskrbe, politike, ki stanovanje razume kot dom, in ne kot tržno blago, ter smernic za razvoj demokracije na delovnem mestu, ki lahko edina ukroji naše gospodarstvo po meri delavca, skupnosti, in ne kapitala, so med poglavitnimi cilji, ki jih je Simon Maljevac poslancem predstavil kot kandidat za vodenje novega ministrstva za solidarno prihodnosti.

»S samo ustanovitvijo ministrstva je vlada dala jasno sporočilo, da je v ospredje treba postaviti te tri teme, ki so bile v preteklosti zanemarjene. Gre za ključna področja, ki bodo zgradila solidarno družbo, prijazno do ljudi vseh generacij,« meni predstavnik Levice, ki je zdaj državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Prepričan je, da bo prihodnost solidarna ali pa je ne bo.

Leta 1981 rojeni diplomirani sociolog stanovanje dojema kot ključno dobrino, ki predstavlja streho nad glavo in dom za vsakega posameznika. »Naš cilj na ministrstvu je vzpostaviti razvojno politiko, ki bo temeljila na kakovostnih, dostopnih in varnih domovih. Hrbtenico stanovanjske politike vidim v gradnji javnih najemnih stanovanj in vzpostavljanje mreže akterjev, ki bodo delovali pod enotnimi pogoji in bodo deležni javne podpore,« je dejal Simon Maljevac.

Politike na tem področju doslej niso bile niti sistematične niti razvojno usmerjene, še redkeje podprte z viri in kadri. V zadnjih letih so se okrepili naložbeni motivi in špekulacija, kar se odraža v investicijskih nakupih in luksuznih gradnjah. Vse več stanovanj se oddaja prek platform za kratkoročni najem in niso na voljo za najem tistim, ki bi potrebovali dom. Bivanje v tržnem najemu je drago, negotovo, z nizko kakovostjo bivanja in izrazitim neravnovesjem moči med najemniki in najemodajalci. Predvidevajo, da je vsaj 60.000 gospodinjstev v Sloveniji v takem položaju, natančnih podatkov pa sploh ni, kar je še ena od problematičnih točk, saj brez dobre ocene stanja tudi ustreznih ukrepov ni mogoče načrtovati.

Po mednarodnih primerjavah je Slovenija tako na ravni EU kot OECD država, ki nameni najmanj javnih sredstev za financiranje tega področja.

S samo ustanovitvijo ministrstva je vlada dala jasno sporočilo, da je v ospredje treba postaviti te tri teme, ki so bile v preteklosti zanemarjene, meni kandidat za ministra. Državna sekretarja bosta Luka Omladič in Klemen Ploštajner. FOTO: Leon Vidic/Delo

Med prvimi ukrepi, ki jih Maljevac napoveduje, je oblikovanje stabilnega in robustnega sistema gradnje javnih najemnih stanovanj, sprejetje zakonskega okvirja in zagotavljanje sistemskega vira financiranja. Meni, da lahko letos z ustrezno finančno podporo zaženejo gradnjo vsaj tisoč stanovanj. »Cilj pa je, da do konca mandata oblikujemo sistem, ki bo zmožen zagotoviti vsaj 2000 stanovanj na leto,« je poudaril ministrski kandidat. Po nekaterih ocenah bi do konca mandata lahko začeli z gradnjo 5000 stanovanj. Pripravljati bodo začeli nov nacionalni stanovanjski program.

Načrtujejo tudi ukrepe glede kratkoročnega turističnega oddajanja, »ki se je močno zažrlo v stanovanjski trg in je v predelih z največjim pomanjkanjem stanovanj močno vplivalo tako na dvig cen kakor tudi na manjšanje ponudbe v najemnih stanovanjih«. Najemni trg nameravajo urejati z reformo, ki bo temeljila na določanju minimalne dolžine najemne pogodbe, regulacije višine najemnin ter hitrejšem in učinkovitejšim reševanju sporov.

Za dostopno dolgotrajno oskrbo

Pri drugem stebru delovanja ministrstva, dolgotrajni oskrbi, je med prioritetami priprava celovitega in izvedljivega zakona ter zagotovitev sistemskega financiranja za dostopno dolgotrajno oskrbo za vse.

Leta 2019 je 70.000 oseb prejemalo storitve dolgotrajne oskrbe – približno 20.000 v institucionalnem varstvu, 8000 v obliki pomoči na domu, drugi v dnevnem varstvu ali v kot prejemniki denarnih sredstev (dodatek za pomoč in postrežbo in dodatek za nego otroka). »Celotni izdatki za dolgotrajno oskrbo so v letu 2019 znašali 1,3 odstotka BDP oziroma 617 milijonov, od tega javni okrog odstotka. Za ponazoritev, Avstrija namenja 1,8 odstotka BDP, EU povprečje pa 1,6 odstotka BDP,« je navedel Maljevac.

Po njegovem mnenju so poglavitni izzivi na področju dolgotrajne oskrbe zagotovitev dodatnega financiranja zanjo, vzpostavitev informacijskega sistema, ki bo omogočal enotno vstopno točko, primanjkljaj postelj v domovih za starejše, bistveno premajhen obseg storitve pomoči na domu, pomanjkanje kadrov. »Nujni sta krepitev javne mreže in priprava strategije za prehod iz institucionalnih k skupnostnim oblikam oskrbe, povečanje cenovne dostopnosti in dosegljivosti dolgotrajne oskrbe. Starejšim, ki to želijo, moramo zagotoviti, da ostanejo čim dlje doma.«

Država je dala zaveze glede financiranja dolgotrajne oskrbe za Načrt za okrevanja in odpornost, teh zavez se bo držala, je na vprašanja članov parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide odgovoril kandidat, koga v družbi čakajo dodatne obremenitve in kakšne, pa ni pojasnil.

Odločanje o ekonomskih vprašanjih

Tretje področje delokroga ministrstva, ekonomsko demokracijo, je Maljevac predstavil kot sistem, kjer zaposleni sodelujejo pri upravljanju, lastništvu in dobičku podjetij. Za implementacijo politik na področju ekonomske demokracije bo skrbel direktorat, katerega cilj bo »vključevati državljane v proces sprejemanja odločitev glede ekonomskih vprašanj v družbi, ki se tičejo vseh nas, torej tako s spodbujanjem lastništva zaposlenih kot tudi v vlogi delavcev«. 

Prvi korak bo vložitev predloga zakona za udeležbo zaposlenih v lastništvu. »Tu gre izvorno za ameriški model ESOP, vendar je ta prilagojen evropskemu in slovenskemu prostoru. Pri modelu ESOP gre za shemo za solastništvo zaposlenih, ki za delavce vzpostavi finančni mehanizem za odkup delnic ali deležev od prodajalca,« je pojasnil. Tistim, ki želijo na ta način preoblikovati svoje podjetje, bodo ponudili to možnost in tudi vzpostavili podporno okolje.

Zakaj novo ministrstvo?

»Stanovanjsko vprašanje je eno najbolj perečih problemov mladih, ki se ne zmorejo osamosvojiti. Slovenija ima enega večjih deležev mladih odraslih v EU, ki še vedno bivajo pri starših. Na dolgi rok pa bo nadaljevanje trendov vodilo v okrepitev neenakosti, poglabljanje revščine in potencialno eksplozijo revščine med starejšimi. Ti lahko danes kljub nizkim pokojninam preživijo, ker za bivanje ne plačujejo najemnine ali obrokov kredita, česar pa ne moremo trditi za tiste, ki so danes aktivni in zaposleni. Ravno zaradi tega je reševanje stanovanjske problematike ključno za družbeni razvoj, kakor tudi za solidarnost in kohezijo med različnimi družbenimi skupinami,« je prepričan kandidat za ministra.

Starejši v naši družbi spadajo med najranljivejše. »Pomembno je, da jim zagotovimo dostojno starost. Sprejetje in izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je dostopen in dosegljiv vsem ter obravnava vse enako, je nujen. Temelj dolgotrajne oskrbe pa mora predstavljati javna infrastruktura. Torej, če želimo zgraditi solidarno družbo, prijazno do ljudi vseh generacij, moramo vzpostaviti močno in splošno dostopno javno mrežo storitev dolgotrajne oskrbe, politiko, ki stanovanje razume kot dom, in ne kot tržno blago, ter smernice za razvoj demokracije na delovnem mestu, ki lahko edina ukroji naše gospodarstvo po meri delavca, skupnosti, in ne kapitala,« je strnil Maljevac.

Kadre bodo dobili iz ministrstev za zdravje, za okolje in za delo, družino in socialne zadeve, potrebne bodo dodatne zaposlitve, v okviru kadrovskega načrta.