Maljevac: Cilj je zgraditev vsaj 2000 najemnih stanovanj na leto

Aktivnosti za vzpostavitev ministrstva za solidarno prihodnost so v polnem teku. Kandidat za ministra Simon Maljevac je že pred dnevi napovedal uveljavitev delujoče in resne stanovanjske politike, za izboljšanje stanja pa naj bi se poslužili mehkih in trdih ukrepov. Cilj je sicer, da se vsako leto zgradi vsaj 2000 najemnih stanovanj.

Maljevac, ki bo po novem letu v primeru potrditve v DZ kot minister za solidarno prihodnost pristojen tudi za stanovanjsko politiko, je v ponedeljek v Ljubljani novinarjem povedal, da se bo predvidoma ta teden sestal s predsednikom vlade Robertom Golobom. Ekipa, ki bo gradila novi resor, je po njegovih besedah večinoma že sestavljena, imen sicer še ni razkril.

Trenutno se s stanovanjsko politiko ukvarjajo štirje

Novo ministrstvo bo prevzelo zaposlene, ki se zdaj ukvarjajo s stanovanjsko politiko na ministrstvu za okolje in prostor. Trenutno so tam s tem namenom zaposleni le štirje, kar, tako kandidat za ministra, veliko pove o tem, kakšne prioritete je bilo doslej deležno to področje.

Maljevac je menil še, da je stanovanjska politika neučinkovita že leta, in spomnil, da je to pred kratkim znova potrdilo tudi računsko sodišče. Kot je dodal, so stanovanjski skladi za stanovanjske projekte v zadnjih desetih letih iz proračuna prejeli okoli 20 milijonov evrov, kar je manj, kot se na mesec nameni za gradnje in vzdrževanje cest.

Ponovil je, da želijo oblikovati delujočo stanovanjsko politiko, ki bo temeljila na treh stebrih. Prvi bo oblikovanje stabilnega in robustnega sistema gradnje najemnih stanovanj, za kar bodo odgovorne stanovanjske in neprofitne stanovanjske organizacije. Zagotavljal bo primerno število kakovostnih, dostopnih in varnih stanovanj.

Prihodnje leto pričakujejo gradnjo okoli 2000 najemnih stanovanj

Bistveno bo zagotoviti ustrezno proračunsko financiranje s sistemskim virom in zemljiško politiko ter oblikovati dolgoročno predvidljivo okolje za stanovanjske sklade. Predvideni so ustanovitev sveta za stanovanjsko politiko, koordinacija s stroko in civilno družbo in tesno povezovanje z glavnimi deležniki pri zagotavljanju stanovanj.

Tretji steber nove stanovanjske politike pa bo sistematičen pristop k zbiranju, urejanju in vodenju evidenc podatkov, trenutno namreč ni niti uradnega podatka o tem, koliko znaša povprečna tržna najemnina.

Kot je v ponedeljek opozoril Maljevac, sprememb ne bo mogoče doseči čez noč. V prihodnjem letu naj bi se lahko s primerno podporo zagnala gradnja okoli 2000 novih javnih najemnih stanovanj, nato pa se želi postopno zagotoviti, da jih bo v sistem vsako leto vključenih dodatnih 2000.

Ocenjujejo, da bo potrebnih vsaj sto milijonov evrov na leto

Glede na stanje na najemnem trgu bodo na novem ministrstvu po neuradnih podatkih izvajali tako mehke kot regulatorne ukrepe. Med mehkimi se omenja ozaveščanje najemnikov o njihovih pravicah in nudenje podpore pri sporih, med regulatornimi pa urejanje najemnih razmerij z določanjem minimalne dolžine najemne pogodbe, regulacija najemnin in postopki učinkovitega reševanja sporov.

Stanovanja namreč zdaj kupujejo podjetja kot investicije, ko imajo presežna sredstva, nato pa ostajajo prazna, sporno je tudi dajanje stanovanj v najem, ne da bi se to prijavilo. Trenutno je v Sloveniji predvidoma več kot 9000 stanovanj, ki se oddajajo turistom, s čimer se zažirajo na trg najemnih stanovanj in dvigujejo višino najemnin.

Vzpostavljen naj bi bil sistemski vir financiranja stanovanjske politike, ki naj bi postal temelj javne stanovanjske politike, poskrbljeno naj bi bilo za stabilnost in predvidljivost ter za gradnjo primernega števila stanovanj po dostopni najemnini. Na ministrstvu ocenjujejo, da je za to potrebnih vsaj sto milijonov evrov na leto.