Gotovina je še vedno »in«, toda ...

Čeprav naj bi digitalno bančništvo po podatkih svetovne potrošniške organizacije Consumers International v 2024 uporabljalo že 3,6 milijarde ljudi, digitalizacija finančnih storitev mnogim povzroča preglavice, pa tudi strah pred krajo podatkov in zlorabami. Gotovina je tako še vedno »in«. Zato mora biti široko dostopna, ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov poudarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

Delež lastnikov računov, ki pošiljajo in prejemajo plačila digitalno, je bil v svetu že pred petimi leti 70-odstoten. Epidemija covida-19 je negotovinsko plačevanje še pospešila. Po podatkih Banke Slovenije se je število uporabnikov spletne banke med občani in v podjetniškem sektorju od leta 2015, ko jih je bilo okrog 790.000, do konca tretjega četrtletja lani povečalo na 1.031 milijona. Še hitreje raste število uporabnikov mobilne banke: z dobrih 207.000 v letu 2015 na slabih 1,080 milijona ob koncu lanskega tretjega četrtletja.

»Digitalno,« pravi predsednica ZPS Breda Kutin, »namreč ne pomeni več samo uporabe kartice in vnosa PIN-kode za plačilo v trgovini. A za vse več finančnih transakcij potrebujemo najnovejše pametne telefone in mobilne aplikacije, ki zahtevajo veliko mero spretnosti.« A vsi ne (z)morejo poslovati digitalno. Predvsem starejši imajo s tehnologijami največ težav, dodaja Kutinova: »Bodisi zato, ker nimajo pametnih telefonov, saj je njihova uporaba zanje prezapletena, ali pa si jih ne morejo privoščiti. Zato jim je dostop do digitalnih bančnih poti in cenejših e-plačil pogosto onemogočen.« Ne glede na to, zakaj kdo ne želi uporabljati digitalnih poti, pravi Kutinova, ima kot potrošnik pravico izbire.

Bankomati »padajo«

Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije. FOTO: Marko Feist

Toda banke v zadnjih letih kot po tekočem traku ukinjajo poslovalnice in bankomate. Banka Slovenije navaja, da smo imeli konec tretjega četrtletja lani 1443 bančnih avtomatov ali 247 manj kot konec 2015. Številnim pot do gotovine tako ostaja težko premostljiva težava. Potrošniške organizacije se zato vse bolj zavzemajo za minimalno število bankomatov, za njihovo uravnoteženo namestitev in za brezplačen dostop do gotovine. Hkrati se zavedajo, da sta ozaveščanje o finančni pismenosti in zaščita najbolj ranljivih v vedno bolj brezgotovinski družbi še toliko bolj pomembna.

Med ranljivimi so ta hip tudi ukrajinski begunci. ZPS se zavzemam za njihov lažji dostop do osebnega računa v EU ter do denarnih nakazil, saj trenutno obstajajo visoke provizije in stroški za prenos.