Pridobivanje palmovega olja je velik okoljevarstveni problem, saj na račun nasadov oljne palme krčijo gozdove in ogrožajo številne živalske vrste, so zapisali v Zvezi potrošnikov Slovenije.

Nahaja se v številnih izdelkih, čeprav palmovo olje po mnenju te zveze zaradi velikega deleža nasičenih maščob in morebitne vsebnosti zdravju nevarnih procesnih onesnaževal tudi z zdravstvenega vidika ni najboljša izbira.

Orangutani – žrtve palmovega olja

Nahaja se v številnih keksih s čokoladnim polnilom, sadnih in kakavovih kosmičih, čokoladnih namazih, francoskih rogljičkih, beljakovinskih ploščicah, juhah iz vrečke, picah, paštetah in topljenih sirih. Izogniti se mu je mogoče le z branjem seznama sestavin na embalaži, saj ga najdemo tako v izdelkih trgovskih kot blagovnih znamk, tudi v ekoloških živilih. 

Zaradi plantaž oljne palme izginja tropski gozd. FOTO: Edgar Su/Reuters

Najcenejše in zato najbolj zaželeno v industriji

Palmovo olje sicer pridobivajo iz sadežev oljne palme, ki izvira iz Zahodne Afrike. Zaradi razmeroma visokega donosa količine olja na hektar je v primerjavi z drugimi rastlinskimi olji najcenejše in zato najbolj zaželeno v industriji. Poleg nizke cene ga odlikuje tudi kemijska stabilnost, saj je zaradi večjega deleža nasičenih maščobnih kislin bolj odporno proti oksidaciji.

Pridelava palmovega olja je postala sinonim za krčenje gozdov oziroma deforestacijo in izgubo biotske raznovrstnosti po svetu, opozarjajo. Zaradi nasadov oljne palme so uničene ogromne površine tropskih gozdov in mokrišč. Več kot 200 ogroženih živalskih vrst, med njimi orangutan, sumatranski tiger in bornejski slon, je na robu izumrtja.

Nekateri proizvajalci so že prepoznali marketinško prednost izdelkov brez palmovega olja predvsem pri trajnostno bolj ozaveščenih potrošnikih, zato na sprednjih straneh nekaterih izdelkov lahko zasledimo trditev »brez palmovega olja«. 

Reševanje orangutanov zaradi širjenja plantaž. FOTO: Reuters

Pogosto se mu težko izognemo

»Prepoznati izdelek s palmovim oljem je na prvi pogled nemogoče, saj so lahko tudi v izdelčnih skupinah, v katerih tega netrajnostnega dodatka ne bi pričakovali. Dober primer so tunine paštete, zamrznjene pice margerita in sadni misliji. Po drugi strani se mu v skupinah keksov, čokoladnih namazov in zamrznjenjih francoskih rogljičev težko izognemo,« opozarja prehranska strokovnjakinja pri Zvezi potrošnikov Slovenije Nika Kremić.

»Starši, preverite, kaj ponudite svojim otrokom. Za otroke, stare tri in več let, so bili glavni viri izpostavljenosti palmovemu olju prav margarine ter »peciva in torte«. Kolegi iz italijanske potrošniške organizacije Altroconsumo so pred leti na testu izdelkov s palmovim oljem, ki jih pogosto uživajo otroci in mladostniki, odkrili prisotnost zdravju škodljivih onesnaževal v mlečnih formulah za dojenčke in glicidil estre v keksih, prigrizkih in čipsu, vrednosti pa so velikokrat presegle sprejemljivo mejo, ki jo je določila EFSA,« še dodaja. 

FOTO: Samsul Said/Reuters

Če je mogoče pri prehranskih izdelkih s seznama sestavin razmeroma preprosto odkriti, da vsebujejo palmovo olje, pa je pri kozmetiki zgodba bolj zapletena, saj so sestavine, ki so pridobljene iz palmovega olja, lahko poimenovane na več kot 25 različnih načinov, še med drugim opozarjajo v zvezi.

V EU pa narašča tudi raba biogoriv, ki so v večji meri sestavljena iz rastlinskih olj. Proizvodnja biodizla temelji na uvoženih surovinah, največkrat prav na palmovem olju. 

FOTO: Lim Huey Teng/Reuters