Goreči Kras julija lani in 280 dni kasneje

Od največjega požara v naravi v Sloveniji mineva 284. dan. Naravo je vrnil najmanj 50 let v preteklost, lokalni skupnosti pa prinesel kup izzivov, ki jih rešujejo s skupnimi močmi. Z analizo, ki so jo po intervenciji opravile gasilske in reševalne ekipe pa tudi vse tri občine, ki jih je požar prizadel, se je pokazala nujna potreba po vodnem zajetju ter razširitvi gozdnih poti. Še pred poletjem naj bi Slovenija dobila tudi dve letali za gašenje.

Po požaru na Krasu: Učna ura, ki je ne smemo nikoli pozabiti

Goriški Kras danes kaže povsem drugačno podobo, kot jo je julija lani. Nikjer ni gasilskih cistern, uniformiranih pripadnikov civilne zaščite, nikjer dima in saj, pepela, ki je tedaj še dneve po požaru padal na okenske police v okolici. Sem in tja se na poti iz Mirna proti Kostanjevici na Krasu že najdejo zelene zaplate rastlinja, ki si je najprej opomoglo.

Strokovnjaki in številni prostovoljci so priskočili na pomoč naravi in posadili 18.000 sadik puhastega in črnega hrasta. Poganjajo že divji šparglji, ruj, tam, kjer je preživel divjanje ognja, in robida, a čakanje, da bi se narava obnovila po lastni sukcesiji, bi trajalo stoletja.

Največji požar v naravi pri nas je naravo vrnil najmanj 50 let v preteklost. FOTO: Črt Piksi/Delo

Kras danes kaže povsem drugačno podobo kot julija lani. FOTO: Črt Piksi/Delo

Pobuda za gradnjo novega zajetja

Požar na Krasu je trajal 17 dni, zajel je več kot 3700 hektarov površin. S sadnjo in setvijo uresničujejo sanacijski načrt – za umetno obnovitev so predvideli od 900 do tisoč hektarov površin, ki so bile najbolj prizadete. Približno 1500 hektarov je bilo nekoliko manj prizadetih, po besedah vodje sežanske enote zavoda za gozdove Boštjana Košička upajo, da se bodo te površine obnovile po naravni poti.

Finančnih sredstev za obnovo naj bi bilo dovolj. Že avgusta lani so pomoč ponudila podjetja iz celotne Slovenije pa tudi posamezniki. Angažirali so se športniki, umetniki – družba je začutila, da je Kras postal do kraja ranljiv, in za pokrajino in ljudi želela storiti nekaj dobrega. Del denarja je prišel prek različnih donacij, del ga bo prispevala država z razpisi. Po sanacijskem načrtu naj bi bilo za dela potrebnih približno 23 milijonov evrov.

Gasilska vozila julija lani na križišču za Sela na Krasu. FOTO: Črt Piksi/Delo

Sela na Krasu danes kažejo povsem drugačno podobo. FOTO: Črt Piksi/Delo

Lanska suša, ki je bila eden večjih krivcev za to, da se je požar strahovito razplamtel, je pokazala na hudo pomanjkanje vodnih virov na tem koncu. Po besedah župana občine Miren - Kostanjevica Mauricija Humarja so preventivno dejavnost zastavili s pobudo vladi za gradnjo novega zajetja pod vodarno Sela na Krasu, uredili bi gozdne poti, ki bi lahko »sprejele« večja intervencijska vozila, ter preprečili ponovno zaraščanje gozdov neposredno do hiš oziroma vasi.

Nabor preventivnih ukrepov so septembra lani poslali na Upravo RS za zaščito in reševanje, odgovor še čakajo. Humar računa, da bodo konec leta začeli urejati gozdne poti – obnoviti bo treba že obstoječe in zgraditi nove. Kulturno krajino je treba zaščititi, se strinjajo vsi vpleteni v sanacijo Krasa, a ne na račun varnosti ljudi in živali.

Pogled iz štaba v Kostanjevici na Krasu julija lani. FOTO: Črt Piksi/Delo

Okolica Kostanjevice na Krasu že zeleni. FOTO: Črt Piksi/Delo

Blišč pogorišč in Skupaj za Kras

Svojevrsten izziv po eni največjih naravnih katastrof v Sloveniji je bil tudi, kako na pogoreli Kras, ki ni več kazal lepe naravne kulise, kot so je bili navajeni, vrniti obiskovalce. V javnem zavodu Miren Kras so lani našteli 9013 prenočitev, kar je celo več kot v rekordnem predkoronskem letu 2019. Direktorica zavoda Ariana Durnik je pojasnila, da se struktura tujih obiskovalcev tudi po požaru ni spremenila, nekoliko drugačna pa je struktura domačih – predvsem imajo kar nekaj obiska organiziranih skupin gasilcev.

Skromna zahvala velikim ljudem

S kampanjo Blišč pogorišč so v zavodu Miren Kras vabili prve obiskovalce k organiziranim ogledom uničene pokrajine, s kampanjo Skupaj za Kras pa skušajo družbo opozoriti na odgovoren odnos do narave, spodbujajo k njenemu varovanju in obnovi po lanski tragediji.

Helikopter med zajemanjem vode julija lani. FOTO: Črt Piksi/Delo

Na Krasu je danes mirno. FOTO: Črt Piksi/Delo

Doslej so zbrali dobrih 255.000 evrov in jih nekaj več kot 58.300 porabili za nakupe sadik, semen, sredstev za njihovo zaščito ter stroške izvedbe prostovoljnih akcij. Preostala sredstva bodo šla za nakup sadik ter za vzpostavitev 130 kilometrov dolge krožne pohodniške poti Zeleno srce Krasa, na kateri bodo obiskovalce ozaveščali in informirali o podnebnih spremembah in varovanju narave. Dela pri obnovi pokrajine še dolgo ne bo zmanjkalo.

Požar je uničil 2900 hektarjev gozda. FOTO: Črt Piksi/Delo

Narava počasi postaja zelena. FOTO: Črt Piksi/Delo