Golob zagovarja davek na premoženje in plačno reformo

Davek na premoženje je eden od številnih ukrepov, s katerimi bo vlada po besedah premiera Roberta Goloba stanje na stanovanjskem trgu poskušala spremeniti v korist najemnikov in prvih lastnikov stanovanj. Priprava izhodišč je kompleksna, poslanci oz. koalicijski partnerji pa bodo o njih razpravljali januarja, je napovedal predsednik vlade.

»Načrt je, da se do konca leta, se pravi v naslednjih dveh mesecih, pripravi izhodišča, na kakšen način naj bolj obremenimo premoženje in s tem razbremenimo delo,« je v odgovoru na poslansko vprašanje Soniboja Knežaka (SD) dejal premier.

Izhodišča deležniki pripravljajo v okviru sveta za davke na finančnem ministrstvu. V tem svetu so tako delodajalci kot delojemalci in ostala stroka, je poudaril Golob. Po njegovih besedah je ključno izhodišče nevtralnost. »To pomeni, da toliko sredstev, kot jih bo zajetih iz premoženja, za toliko se lahko razbremenijo obdavčitve plač,« je pojasnil.

Davek od premoženja je po Golobovih besedah treba zajeti na pravičen način: »Ne obremeniti tistih, ki imajo eno nepremičnino, za katero so varčevali in jo gradili celo življenje. Treba je poskrbeti, da tisti, ki ima dovolj denarja, da razpolaga z več nepremičninami, po možnosti celo praznimi ali pa takimi, ki jih oddaja v kratkoročni najem, prispeva svoj delež k družbeni blaginji na pravičen in socialno smiseln način.«

Rekorder ima v (so)lasti kar 370 stanovanj

Davek na premoženje po premierovih besedah ni sam sebi namen. »Namenjen je tudi temu, da bomo prek njega spodbudili stanovanjski trg s serijo drugih ukrepov, ki jih pripravljajo druga ministrstva, po eni strani z gradnjo novih stanovanj, z regulacijo najemniškega trga, predvsem pa z regulacijo kratkoročnih najemov,« je dodal.

S skupino vseh teh ukrepov in premoženjsko davčno zakonodajo bodo skušali stanje na stanovanjskem trgu spremeniti v korist tako najemnikov kot prvih lastnikov oziroma tistih, ki kupujejo prvo stanovanje. »Vse to mora biti sestavni del paketa in zaradi tega je priprava izhodišč še bolj kompleksna. Se pa veselim razprave, najverjetneje na prvi januarski seji ali pa na januarskem koalicijskem vrhu,« je sklenil Golob.

S plačno reformo nad anomalije

Golob je v odgovoru na poslansko vprašanje Žana Mahniča (SDS) poudaril, da se s plačno reformo v javnem sektorju odpravljajo krivičnost in anomalije. Na očitke o lažnivih napovedih in manipulacijah na različnih področjih javnega sektorja pa je odgovoril: »Nič od tega, kar poslušamo z desne, nima nobene povezave z realnim življenjem.«

Poslanec SDS je v okviru poslanskih vprašanj predsedniku vlade napovedal vprašanje v zvezi z aktualnim stanjem v javnem sektorju. Kot je Mahnič navedel na seji, je Golob napovedoval veliko reformo v javnem sektorju, dobili pa smo »le popravke v smislu zvišanja plač za vse, za peščico pa še malo več«. »Javni sektor je tako z vaše strani talec številnih laži in manipulacij, pa naj gre za področje zdravstva, policije, digitalne preobrazbe, gasilcev, ki spadajo pod sistem zaščite in reševanja, in nenazadnje tudi delovanja parlamenta,« je ocenil.

Kot je navedel Mahnič, je gasilcem ob požaru na Krasu  leta 2022 obljubil nagrado, a je niso dobili, za januar letos je napovedal zdravstveno reformo, a je danes več ljudi brez osebnega zdravnika. Premieru je očital tudi, da je napovedal, da bo pričal pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ko bo prejel vabilo, toda ko ga je prejel, je bila seja komisije preložena, predsednika komisije pa so zamenjali. Kritičen je bil do Golobovih navedb o zagotovljenih sredstvih za superračunalnik, ki napoveduje poplave, saj da je iz četrtkove vladne objave razvidno, da se je vlada šele seznanila z namero prijave na razpis. Mahnič mu je očital še laži glede odstopa Tomaža Vesela od kandidature za evropskega komisarja in spomnil na kazensko ovadbo Goloba.

Vlada in sindikati javnega sektorja uskladili novi plačni zakon

»V teh turbulentnih časih potrebujemo predsednika vlade, ki mu državljani lahko zaupamo, ki govori resnico in se ob lažeh ne izgovarja na slabo znanje dvojine. Zato me zanima, kdaj bomo dobili takšnega predsednika vlade in kdaj boste nehali z lažmi, zavajanji in manipulacijami,« je dejal Mahnič.

Golob pa mu je odgovoril, da bo imela Slovenija tega predsednika vlade še precej časa in da naj se na to navadijo. »Nič od tega, kar poslušamo z desne, nima nobene povezave z realnim življenjem, ima pa z njihovim virtualnim svetom, ki bo ostal virtualen še kar nekaj časa,« je dejal.

Izrazil je tudi »neizmeren ponos« nad plačno reformo v javnem sektorju. Pri tem je izpostavil odpravo plačnih nesorazmerij, usklajevanje plač z inflacijo in odpravo plač, nižjih od minimalne. Zaposleni, ki so prejemali plačo, nižjo od minimalne, niso imeli možnosti napredovati oz. se jim plača tudi po 30 letih ni zvišala, plače v javnem sektorju pa so do nastopa te vlade realno zaostajale, ker se je bilo treba o vsakem usklajevanju pogajati, je dejal Golob. »Zakaj se niste takrat spraševali o javnem sektorju, ko ste bili na vladi?« je odvrnil Mahniču.

Golob je prepričan, da bodo razmere v javnem sektorju za mlade primerljive tistim v zasebnem. »Tudi na ta način bomo lahko poskrbeli, da bodo javni sektor in javne storitve bistveno boljše od tega, čemur smo bili priča zadnjih deset let, ko se je sistematično dobesedno uničevalo javni sektor, sploh nekatere podsisteme, kot je na primer sodstvo,« je pojasnil premier.

Vlaganje v inovacije

Vlada ves mandat skrbi za sistematična vlaganja v inovacije in razpršitev tveganj za podjetja. Slovenija je zato na gospodarsko krizo dobro pripravljena, kar potrjujejo tudi tuji strokovnjaki, je na današnji seji DZ poudaril Golob. Število napovedanih novih delovnih mest v industriji po njegovih besedah presega napovedana odpuščanja.                         

Revoz pred razvojnim preskokom, proizvajali bodo nov twingo

Slovenija se je na krizo v zadnjih dveh letih pripravila s pospešenimi vlaganji v inovacije in digitalizacijo. »Sredstva, ki jih namenjamo za inovacije, smo v tem času v primerjavi s prejšnjimi vladami podvojili,« je v odgovoru na poslansko vprašanje Andreja Kosija (SDS) dejal Golob.

Kosi je namreč od Goloba želel pojasnila, kako naj bi držale njegove trditve, da je stanje slovenskega gospodarstva nadpovprečno dobro, če mnoga podjetja napovedujejo odpuščanje, gospodarska združenja pa opozarjajo na prve znake krize.

Slovenska avtomobilska industrija je po premierovih besedah kljub težavam na tujih trgih presenetljivo optimistična, kar gre pripisati tudi državnim naložbam v panogo. Vlada si bo poleg tega še naprej prizadevala za razpršitev tveganj, da avtomobilska industrija ne bo odvisna le od gospodarskih razmer v Nemčiji, je napovedal.