V slovo razrešitev državnega sekretarja Igorja Šoltesa

Predsednik vlade Robert Golob je v državni zbor poslal odstopno izjavo ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki mu jo je posredovala danes. Ustno mu je ponudila odstop že pred desetimi dnevi, a sta se dogovorila, da nekaj časa še ostane na položaju, predvsem z namenom, da preveri, kaj je šlo narobe pri nakupu stavbe na Litijski za 7,7 milijona evrov, pri čemer niso opravili svoje lastne cenitve in izmere. 

Z odstopom se bo državni zbor glede na napovedi koalicije seznanil že jutri. »Kompetentnega« naslednika pa naj bi že iskal, a za zdaj še ni jasno, ali bo pravosodni resor še naprej sodil v kvoto stranke SD.

Dominika Švarc Pipan je 5. februarja povedala, da je predsedniku vlade ponudila odstop. FOTO: Blaž Samec/Delo

Če v roku desetih dni, ki jih določa zakon o vladi, novega kandidata še ne bodo našli, bi lahko vodenje pravosodnega resorja začasno prevzel predsednik vlade sam, kot je bilo sprva predvideno. 

Sama danes naj ne bi dajala izjav, pač pa šele po seji državnega zbora in pričakovati je, da bo najkasneje takrat razkrila tudi svoje dokončne ugotovitve, ki, kot kaže, obremenjujejo tudi Igorja Šoltesa. Na njen predlog ga je vlada »zaradi njegove objektivne odgovornosti v zvezi z nakupom stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani« danes razrešila. 

Šoltes za komentar ni dosegljiv.

Državna revizijska komisija že drugič zavrnila izbiro

V odstopni izjavi se je Švarc Pipanova sicer zahvalila Golobu za zaupanje ter celotni vladi tudi za tvorno sodelovanje.  

Novega ministra za pravosodje čaka precej zahtevnih nalog in odprtih front. Ena, ki bi jo moral zapreti takoj, je vprašanje plač oziroma neuresnične odločbe ustavnega sodišča, opozarja nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar. »Predsednik vlade bi moral to kandidatu zagotoviti še pred njegovo zaprisego,« je odločen. 

Odstopna izjava Dominike Švarc Pipan. FOTO: Delo 

Odhajanje Dominike Švarc Pipan je sicer dodobra zamajal tudi koalicijo, hkrati pa močno vplival na javno mnenje o SD. Po zadnjem merjenju Mediane za Delo se stranka z 2,6-odstotno podporo sploh ne bi prebila v državni zbor.