Golob: obetamo si novo sodelovanje v obrambni industriji

V Sloveniji se na delovnem obisku mudi nemški kancler Olaf Scholz, ki se je sestal s predsednikom vlade Robertom Golobom. Današnje srečanje na Brdu pri Kranju je bilo namenjeno krepitvi strateškega partnerstva in nadaljevanju rednega političnega dialoga med državama. Nemčija spada med najpomembnejše zunajtrgovinske partnerice Slovenije. Državi sta tudi v skupini držav prijateljic vladavine prava.

Scholz in Golob sta se med drugim pogovarjala o aktualnih razmerah v Ukrajini, na Zahodnem Balkanu in v Gazi.

Kot je na tiskovni konferenci po zaključku popoldanskega dela srečanja dejal Scholz, je obisk znak »odličnega bilateralnega sodelovanja« med državama. Slovenija in Nemčija imata podobna stališča in podobne izzive. Obvladati morata izzive na področju energije in zagotoviti rast gospodarstva, transformacijo, čakajo ju tudi naloge na področju modernizacija avtomobilske industrije, je dejal nemški kancler. 

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Veliko pozornosti sta premierja namenila Zahodnemu Balkanu. Scholz je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo Bruslja, da Bosna in Hercegovina lahko začne pristopna pogajanja za članstvo v EU. Nemčija tega procesa ne želi samo opazovati od strani, ampak aktivno prispevati k napredku tega procesa, je sporočil. 

Ob tem je opozoril, da je napredek držav regije na poti v EU odvisen od njihovega izpolnjevanja kriterijev. »Želim si hitrega pristopa držav regije, ampak to je odvisno od izpolnitve kriterijev,« je dejal in dodal, da je ključno tudi, da se rešijo spori med državami Zahodnega Balkana. Z Golobom sta se strinjala, da se mora hkrati reformirati tudi EU ter predvsem poenostaviti procese odločanja.

Zgodovina zglednega političnega sodelovanja

Scholz: tudi druge države morajo Ukrajino podpreti z orožjem

Glede podpore Ukrajini je Scholz dejal, da imata Nemčija in Slovenija podobne poglede in tesno sodelujeta. Spomnil je, da Nemčija od začetka ruske agresije na Ukrajino slednji zagotavlja pomoč in jo podpira z orožjem. A pomembno je, da Ukrajini pomagajo tudi druge države, je poudaril, tako s strelivom kot orožjem. Nemčija bo za to namenila še sedem milijard evrov, od začetka vojne pa je Ukrajini nakazala 28 milijard evrov pomoči.

Glede sprejetja resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN) o prekinitvi ognja v Gazi, je Scholz dejal, da je EU sprejela enotno stališče, v katerem je strogo obsodila napad Hamasa na prebivalce Izraela, Izraelu pa priznala pravico, da se brani. Za Nemčijo je zdaj pomembno predvsem to, da v Gazo pride več humanitarne pomoči, in da se čim prej doseže premirje. To mora biti povezano z izpustitvijo vseh talcev, ki jih zadržuje Hamas, tudi pokojnih, da se svojci od njih poslovijo. Scholz je poudaril, da 200 tovornjakov ni dovolj, v Gazo bi jih moralo pripeljati 500 ali še več na dan.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Robert Golob je dejal, da Slovenija »razume in spoštuje« nemški pogled na izraelsko-palestinski konflikt, ki je pogojen tudi zgodovinsko. Poudaril je, da je Slovenija vedno imela prijateljske odnose tako z Izraelom kot Palestino, odkar je postala nestalna članica VS ZN, pa je njena obveza za mir toliko večja. »Slovenija si danes ne more privoščiti pasivne vloge, niti da bi samo sledila stališčem EU. Deluje kot pošteni posrednik za čim prejšnjo dosego miru,« nedavno sprejeta resolucija je tudi rezultat dela slovenske diplomacije, je poudaril Golob.

Prekinitev ognja je po njegovih besedah nujni pogoj za začetek reševanja humanitarne katastrofe, hkrati pa za iskanja dolgoročne politične rešitve. Naslednji tedni bodo prinesli nove resolucije, ki bodo naredile nove korake v smeri miru in trajne politične rešitve dveh držav, verjame Golob. 

Na vprašanje, ali sta predsednika vlad govorila o dodatnih obrambnih poslih, je Golob odgovoril, da o konkretnih poslih nista govorila, to tudi ni stvar predsednikov vlad, je pa dodal, da bosta državi okrepili sodelovanje na področju energetike in novih tehnologij, o čemer bo tekla beseda na večerji. »Obetamo si tudi novo sodelovanje v obrambni industriji,« je dejal Golob in dodal, da ko bosta s Scholzem o tem imela kaj več povedati, bosta to »z veseljem tudi storila«.

O povezavi terorističnega napada v Moskvi in prihajajočega nogometnega prvenstva v Nemčiji sta tako Scholz kot Golob sočustvovala z vsemi žrtvami napada. Za varnost so bili sprejeti številni ukrepi, ki upoštevajo tudi teroristični napad v Moskvi, med drugim mejni nadzor. Golob je dejal, da terorizem nikjer ni sprejemljiv, tudi Slovenija je uvedla mejni nadzor. Zaželel pa si je, da bi se slovenska in nemška reprezentanca srečali na prvenstvu, saj bi to pomenilo, da je Slovenija uspešna.