Glavni stavkovni odbor zdravniškega sindikata Fides je sklenil, da na ustavno sodišče vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka o opravljanju zdravniške službe v času stavke, ki ga je minuli teden sprejela vlada. Ocenjujejo namreč, da je odlok nezakonit in neustaven, saj posega v ustavno in zakonsko urejeno pravico do stavke.

V sindikatu pričakujejo, da bo ustavno sodišče zadevo obravnavalo prednostno in da bo do dokončne odločitve ustavilo izvajanje odloka. Poudarjajo, da odlok ne more predstavljati pravne podlage, na kateri bi lahko vlada določala obseg zdravniških storitev, ki sodijo v minimum delovnega procesa, »saj je ta zelo jasno in konkretno določen v zakonu«, so zapisali v sporočilu za javnost.

Glavni stavkovni odbor se je tudi strinjal, da se bo v primeru kakršnega koli ukrepanja zoper stavkajoče na podlagi omenjenega odloka »uporabilo vsa pravna sredstva za zaščito interesov stavkajočih«. To po njihovih navedbah vključuje tožbe, prijave na pristojne inšpektorate in po potrebi tudi podajanje kazenskih ovadb.

Na vprašanje, kako bo delo stavkajočih potekalo do odločitve ustavnega sodišča, je predsednik Fidesa Damjan Polh na izjavi za javnost odgovoril, da »še ni dobil poročil s terena«, Fides pa da članstvu doslej ni poslal navodil, kako naj ravnajo glede vladnega odloka. Tudi na seji glavnega stavkovnega odbora so razpravljajo le o odloku »kot pravno-formalnem aktu«, je pojasnil.

»V Fidesu poudarjamo, da so naše stavkovne aktivnosti izključno v interesu stabilnega javnega zdravstva in pacientov,« so še zapisali. Vlada je imela po njihovih navedbah dve leti časa za stabilizacijo situacije v javnem zdravstvu. »Ker tega zavestno ni storila, zdaj aktivno krati pravice pacientov in zdravnikov, na kar ne moremo pristati,« so še dodali.

Po Polhovih besedah je glavni stavkovni odbor Fidesa danes razpravljal tudi o možnosti mediacije z vladno stranjo. Mediaciji so naklonjeni, če bo to pripeljalo do rešitve, do prekinitve stavke. V Fidesu so sicer že prejšnji teden predlagali, da bi za mediatorja določili osebo, ki prihaja »iz države EU«. Danes pa je Polh dodatno pojasnil, da to ni pogoj, mediator mora biti predvsem nevtralen, demokratičen in mora spoštovati pravni red.

Na vprašanje glede možnosti preoblikovanja stavkovnih zahtev pa je odgovoril, da za zdaj z vladne strani niso dobili nič oprijemljivega. Če bodo predlogi z vladne strani tehtni in če bodo zanje podana jamstva in zagotovila, da se bodo uresničili, za kar so do zdaj v sindikatu izgubili vse upanje, potem je možen kak korak naprej, je dejal.

»Niso finančne zahteve tiste, na katerih se lomijo kopja, ampak je cel sklop prepotrebnih ukrepov v zdravstvu, zato da nekako preprečimo zlom javnega zdravstvenega sistema, ki je slonel, saj veste, na plečih premnogih zdravnikov in premnogega nadurnega dela,« je dodal predsednik zdravniškega sindikata.

Je bila pa stavka Fidesa in stanje v zdravstvu danes s poslanskimi vprašanji naslovljena na Roberta Goloba na rednem plenarnem zasedanju. Golob je med drugim Fides ponovno pozval k zamrznitvi stavke in dejal, da je pravica pacientov do zdravstvenega in socialnega varstva nad Fidesovo pravico stavke.

Vida Čadonič Špelič, poslanka NSi, je premiera vprašala, kdaj bo vlada javnosti predstavila obrise zdravstvene reforme in nov časovni okvir za njeno izvedbo: »Lani je bil podpisan sporazum o stavkovnih zahtevah; o posebnem plačnem stebru. Ali ste bili seznanjeni s sporazumom, ste poznali vsebino sporazuma, podpisal ga je nekdanji minister – ste dejansko računali, da boste realizirali obljube? Se čutite osebno odgovorni za najdaljšo stavko v zdravstvu? Kaj boste konkretno naredili, da se stavka preneha?«

Golob: Plačno reformo smo zamaknili zaradi poplav

Robert Golob se je v parlamentu danes zahvalil zdravnikom, ki niso prisluhnili Fidesu in še vedno na prvo mesto postavljajo paciente. »Fides zastopa manjšinski del zdravnikov in zdravnic, sporazum je bil podpisan, dejstvo pa je, da se je Slovenija soočila s poplavami. Takrat smo obvestili vse, da bo plačna reforma zamaknjena na leto 2025. Vsi sindikati, 45 jih je, so razumeli, da je treba stvari zamakniti. Fides tega ne razume, za talce vzame najšibkejše, tudi invalide.«

Pojasnil je, da plačna reforma je na mizi, pogajanja potekajo, plačna nesorazmerja se lahko usklajujejo le v stebrnih pogajanjih, samo tam lahko naslovijo vsa plačna nesorazmerja. »Medicinska sestra ni nič manj vredna od zdravnika.« Glavni razlog za stavko je ta, da je nekdanji minister dvignil plačo mladim zdravnikom, pa so se zbudili še drugi, starejši zdravniki. Ta zgodba pove, da plačnih nesorazmerij ne moremo reševati ločeno, je dejal Golob. Za vsake dodatne ukrepe bo treba stavko zamrzniti, je dejal. Nekdanja reforma se ne bo izvedla, tudi zato takratnega ministra ni več. 

FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice

Predsednica odbora DZ za zdravstvo in poslanka Svobode Tamara Kozlovič je predsednika svoje matične stranke vprašala, katere ukrepe vlada še lahko sprejme, da bodo pacientom zagotovljene potrebne storitve, in kaj bo vlada storila za končanje zdravniške stavke. Zahvalila se je zdravnikom, ki delajo. »Predstavniki Fidesa vlado pozivajo, da bi morala ta vlada prevzeti vso odgovornost za rušenje zdravstvenega sistema. Mislim, da Fides želi zrušiti vlado. Kako bo vlada omogočila, da bo Fidesu pomembno tudi skrajševanje čakalnih vrst ipd.? Kaj je bila tema pogovorov na sestanku s Fidesom?«

Mogoče stavka kaže šibke točke našega zdravstvenega sistema

Golob je dejal, da zdravniki pazljivo poslušajo, kaj govori: »Še vedno je večina zdravnikov predana zdravstvu, imamo sistem, ki še deluje. Opravičujem se jim, ker je njihov ugled danes porušen zaradi peščice fidesovcev. Ker tako se omaja zaupanje v celoten sistem in da se ne zgodi privatizacija. Ljudje naj razumejo, da je Fidesa malo, sploh v zdravstvenih domovih. Prav je, da poudarjamo, da to ni res. Večkrat sem se sestal z zaupniki Fidesa in drugimi. Na mizo smo dali jasen predlog, da lahko pospešimo stebrna pogajanja – danes je Fides zavrnil vsa stebrna pogajanja. Mi nadaljujemo s pogajanji, ker imamo zavezo, da plačni sistem reformiramo do konca, izvajati pa se bo začel prihodnje leto, od tega ne moremo odstopiti. Mogoče pa je stavka odkrila rak rane, ki jih nihče ni naslovil v zadnjih 30 letih. Z reorganizacijo se da poseči v anomalije v sistemu, kot so popoldansko delo.« Golob je dejal, da je pravica do osnovnega socialnega in zdravstvenega zavarovanja ustavna pravica, ki se mu zdi pomembnejša in je nad pravico do stavke. Težko razume, da se nekateri lahko spravijo nad invalide. Odlok je bil sprejet, ker so čakali do zadnjega. Želi si, da v vrstah Fidesa prevlada razum, ne pa le lastne finančne koristi. Spet je pozval k zamrznitvi stavke, pa ne zaradi vlade, ampak zaradi pacientov.

Po njegovih besedah je vlada odlok, s katerim so določili zdravstvene storitve, ki jih morajo zdravniki opravljati v času stavke, sprejeli šele v četrtek, saj so upali, da »bo prevladal razum v vrstah Fidesa«. Dodal je, da bodo pri odloku vztrajali.

Ob naštevanju vladnih ukrepov za ureditev razmer v zdravstvu je Golob omenil pripravo interventnega zakona, za katerega ne dvomi, da bo potrjen. Podrobnosti pa ni razkril.

FOTO: Leon Vidic/Delo

Poslanec SDS Zvonko Černač je premieru postavil vprašanje o prioritetah pri nadgradnji in prenovi prometne in druge infrastrukture ter o zagotavljanju sredstev zanjo. »Postopki v Sloveniji glede gradnje in objektov so dolgotrajni. Danes bodo razgrnjene informacije glede prvih nadomestnih gradenj, potem sledi cenitev, na podlagi te cenitve lahko pride do menjalne vrednosti in novih objektov. Upamo, da bodo kapacitete v prizadetih občinah. Vlada je poskrbela, da se to omogoči, objekti bodo montažni, se bodo pa lahko oškodovanci odločili za to ali morda za odškodnino,« je pojasnil premier Golob.

Dodal je še, da projekt drugega tira poteka po časovnem načrtu in v skladu z načrti, ker se ni politiziral. Černač pa je opozoril na plenjenje javnega denarja glede premastno plačanih projektov in t. i. kartelnih dogovarjanj. »Ti projekti Slovenijo postavljajo v sam vrh koruptivnosti. Zakaj doslej niste naredili nič za zaščito porabe javnega denarja?« Golob pa mu je dejal, naj o tem več vpraša svoje strankarske kolege iz vrst SDS. 

V NSi pa so predsedniku vlade postavili tudi vprašanje o poteku sanacije po lanski avgustovski ujmi. Poslanca Aleksandra Reberška je zanimalo, kako poteka intervencijska sanacija vodotokov, cest in mostov ter kdaj se bo začela nadomestna gradnja poškodovanih in porušenih objektov. »Ne, to ne bo trajalo leta, ampak nekaj mesecev,« je Reberšek citiral pretekle besede Goloba. Opozoril je, da po sedmih mesecih ljudje nimajo hiš in so na istem, kot so bili 6. avgusta. »Vedeti želijo, kakšna bo njihova usoda. Kdaj bo sprejet sklep, kaj se bo zgodilo z njihovimi hišami, zakaj teh sklepov še ni? Kdaj bodo izdelane nove karte poplavne ogroženosti? Pravnih podlag za preselitev nimate, ljudje pa ne vedo, kaj storiti. Kdaj bo sanacijski načrt?«

Ničesar ni mogoče narediti čez noč

Decembra lani se je potrjeval zakon o obnovi, ta edini daje podlago, da bi bilo možno karkoli narediti, je dejal Golob. »Vmes je bilo izplačanih 600 milijon evrov za obnovo. Vmes je bilo skoraj sto milijonov namenjenih fizičnim osebam. Danes je 384 objektov določenih za rušitev, te odločitve smo prepustili stroki. Postopki so žal dolgotrajni, a v skladu z zakonom. Prvih 20, ki so najbolj ogroženi zaradi plazov, danes gre na javno razgrnitev. Super bi bilo, da bi se vse naredilo čez noč. Ampak ni bilo zakonske podlage. Ni pa upravičeno govoriti, da se ni naredilo nič.«