
Neomejen dostop | že od 14,99€
Eno od pomembnejših vprašanj letošnjih lokalnih volitev je bilo, kako se bo na njih odrezala stranka Gibanje Svoboda, ki je na aprilskih državnozborskih volitvah rekordno zmagala. Predhodnicam Svobode, sredinskim strankarskim liberalnim projektom novih obrazov, kot so bile SMC, SAB in LMŠ, na lokalnih volitvah nikoli ni uspel dober rezultat.
Na splošno velja, da so se parlamentarne stranke odrezale po pričakovanju in spet krepko zaostale za nestrankarskimi kandidati in listami, ugotavlja politolog dr. Miro Haček. V občinah s proporcionalnim volilnim sistemom so etablirane stranke dobile približno 50 odstotkov glasov, od tega pričakovano največ SDS in Svoboda, sledita SD in NSi.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji