Spet izrazita nezaupnica političnim strankam

Osme lokalne volitve v samostojni Republiki Sloveniji je zaznamovala predvsem nizka stopnja volilne udeležbe, na kar smo pred volitvami nekateri tudi opozarjali, saj so bile letošnje lokalne volitve umeščene v vrtinec političnega dogajanja na nacionalni ravni in so potekale precej v senci dveh krogov predsedniških volitev ter prihajajočega sklopa treh referendumov.

Žal se volivci premalo zavedajo pomembnosti lokalnih volitev in izbire lokalnih predstavnikov, ki nedvomno sprejemajo odločitve, ki jih vsak državljan najbolj občuti v svojem vsakdanjem življenju, pa naj gre za čisto pitno vodo, lokalno cesto ali kakovosten vrtec oziroma šolo. Prav tako je treba opozoriti, da smo tokrat imeli rekordno število občin (51) s samo enim županskim kandidatom in 58 občin z dvema kandidatoma, hkrati pa se je število tako županskih kot tudi svetniških kandidatov v primerjavi s prejšnjimi lokalnimi volitvami znižalo za približno petino, kar ni ravno najobetavnejši podatek za živahnost slovenske lokalne demokracije. Upamo lahko, da se že na naslednjih lokalnih volitvah ne bomo znašli v položaju, ko v kateri od občin nihče ne bo želel niti kandidirati za župansko funkcijo.

Tudi tokratne lokalne volitve so pokazale veliko nezaupnico političnim strankam, saj so zmagovalci spet nestrankarski kandidati. Ta trend se neprekinjeno pojavlja že vse od leta 1998 in zdi se, da se bo prevlada nestrankarskih kandidatov le še povečala.

Ponovno se je torej pokazalo, da volivci iščejo alternativo političnim strankam in lokalne volitve to alternativo volivcem lahko tudi ponudijo. Pričakovana je bila tudi visoka stopnja ponovne izvoljivosti županov, ki se prav tako na podlagi prvih podatkov volilnih komisij že nakazuje. Kaže, da bo vseh šest tako imenovanih županov veteranov, ki so kandidirali, nastopilo že osmi zaporedni mandat, kar je rekordno. Morda so presenečenje posamezni izidi volitev v nekaterih večjih občinah; omeniti velja predvsem drugi krog volitev v mestnih občinah Celje in Nova Gorica, morda tudi v Kranju. Manj presenetljiv je drugi krog volitev v mestni občini Maribor, a je vseeno nekoliko presenetljiva ponovitev rezultata s prejšnjih lokalnih volitev, ko sta se v drugi krog uvrstila ista kandidata kot tokrat, torej bo šlo v Mariboru za ponovitev spopada iz drugega kroga lokalnih volitev leta 2018.

Velja opozoriti tudi na relativno dober rezultat vseh treh tako imenovanih pomladnih strank in na drugi strani relativno slabši rezultat strank vladajoče koalicije. Stranka SD je na županskih volitvah tradicionalno dosegla soliden rezultat, manj pa to velja za Gibanje Svoboda, ki se rezultatu SD ni uspelo približati, kar potrjuje dejstvo, da nove stranke na lokalnih volitvah – čeprav prevzamejo del volilnega telesa in organizacijsko strukturo drugih strank – praviloma niso zelo uspešne.

---

Avtorica komentarja je politologinja dr. Simona Kukovič.