V nadaljevanju preberite:

Če smo lani ob koncu prvega koledarskega leta vladavine Gibanja Svoboda ugotavljali, da so njihovi ratingi konsolidirani na ravni okoli 30 odstotnih točk, so se do konca leta za polovico znižali. Edina parlamentarna stranka s stabilno podporo je SDS, vsem drugim se je letos v povprečju zmanjšala.

»Trend padanja podpore Gibanju Svoboda in vladi se je začel že pred poplavami. Je pa ta pričakovan za stranko, ki nima zveste volilne baze. To smo videli že večkrat,« meni Andraž Zorko, strokovnjak za analizo javnega mnenja iz agencije Valicon. Po njegovem trenda padanja Svoboda ne more več obrniti navzgor, ker se volivci, ki takšno stranko zapustijo, ne vračajo.

Delov analitik Roman Zatler, ki je analiziral mesečne javnomnenjske ankete, ki jih za Delo izvaja inštitut Mediana, je ugotovil, da je bil letos očiten trend zviševanja negativnih ocen dela vlade in hkratnega zniževanja pozitivnih ocen. Ima pa vlada Roberta Goloba še vedno višjo povprečno oceno (2,88), kot sta jo imeli Šarčeva (2,87) in tretja vlada Janeza Janše (2,60).

»Stanje je vedno lahko še slabše, a menim, da je Svoboda dosegla kratkoročno in srednjeročno dno. Ali je to tudi dolgoročno dno, pa je odvisno od tega, ali se bo na levi sredini pojavil nov politični akter,« pa na vprašanje, od česa je odvisno gibanje ratingov Svobode v prihodnjem letu, odgovarja politolog dr. Tomaž Deželan.