Fiziko uči tuja inženirka, ker drugega ni

Svetovni dan učiteljev, ki ga obeležujemo 5. oktobra, bo ponovno v znamenju opozoril pomanjkanja kadra v vzgoji in izobraževanju. Zaposleni odhajajo zaradi pritiskov staršev, preobremenjenosti, slabih pogojev dela in preslabega vrednotenja. Kaže, da bo v prihodnje še slabše, saj so slovenski učitelji med najstarejšimi v državah članicah OECD, v srednjih šolah jih je 49 odstotkov starejših od 50 let.

Učitelj in pomočnik ravnateljice na OŠ Otočec Matej Šiško je na današnji novinarski konferenci povedal, da so pred začetkom šolskega leta ostali brez učiteljev matematike, fizike, tehnike, glasbe, angleščine in nemščine. In so krpali, je dejal Šiško: »Tehniko je prevzel učitelj športa. Namesto učitelja fizike je osem ur v septembru prevzela učiteljica kemije in biologije, ki se je zato morala odpovedati uram naravoslovja, ki jih zdaj uči učitelj geografije. Ta teden smo dobili novo učiteljico za fiziko, ki strokovno ne ustreza, prihaja iz Bosne in Hercegovine, je inženirka, nima pa strokovnega izpita in očitno bo problem tudi jezik. Ampak to je realnost danes. Ali imamo nekoga ali pa človeka nimamo.«

Slovenski učitelji starejši in manj plačani

Na isti šoli sta matematiko v šestem in sedmem razredu prevzeli učiteljici razrednega pouka, poučevanje naravoslovja in gospodinjstva je prevzela študentka, ki se ji je zdaj, ko se je začelo študijsko leto, spremenil urnik in tako se je urnik spremenil tudi šoli. Trenutno so še vedno brez učiteljice glasbe, prejšnja je odšla, ker je delala na treh šolah. Dobili so novo, pa je po treh tednih odšla, ker je na sosednji šoli postala pomočnica ravnateljice, potem ko se na razpis za ravnatelja ni prijavil nihče.

Učitelje iščejo tudi po družbenih omrežjih

»Vse te spremembe vplivajo na naše delo. Sem že pri 26. verziji urnika. Decembra se bo zadeva še poslabšala, ker se bosta upokojila dva učitelja, čez eno leto še dva. Nihče od bodočih upokojencev nima želje po podaljšanju. Počasi se tega zavedajo tudi starši. Eden izmed njih je rekel, da bi morali nehati krpati in javnosti povedati, da stanje ni vzdržno in da bo sistem padel,« je še dejal Šiško.

Politika se mora zganiti

Situacija je zelo podobna tudi v srednjih šolah, kjer so po podatkih OECD učitelji še starejši. Kar 49 odstotkov slovenskih srednješolskih učiteljev je starejših od 50, le pet odstotkov jih je mlajših od 30 let. Kot je povedala Mirjana Višnikar Ivić, pomočnica ravnatelja na Elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana, je učitelja računalništva nemogoče dobiti za 1100 evrov mesečno, kolikor je začetna plača v šolstvu. Tako pri njih trenutno pomaga študent, ki je šele junija pri njih maturiral!

Predloge k prenovi šolstva podal tudi varuh

Pomoč, kot jo vidi država, da lahko učijo tudi tisti, ki še nimajo zahtevane pedagoške izobrazbe ali strokovnega izpita oziroma bodo to še pridobili, po mnenju Sviza še zdaleč ni prava pot. »Sviz odločno nasprotuje temu, da bi vsak, ki ima pet minut časa, lahko učil. To je konec strokovnosti v izobraževanju in nikoli ne bomo pristali, da se to normalizira,« je bil jasen glavni tajnik Sviz Branimir Štrukelj.

Štrukelj je ponovno poudaril, da bi morala krizo v izobraževanju prepoznati celotna politika: »Del problema je odgovor šolskih oblasti. Resnega odgovora namreč ni. Če pa je, se skuša problem marginalizirati in zmanjševati. Zakaj bi šel kemijski inženir učit v šolo? Čas za podaljšanje opravljanja pedagoškega izpita ne bo rešil problema. Ali rahljanje drugih pogojev. Brez ustreznega vrednotenja pedagoškega poklica ne bo šlo, pa tudi to je le vrh ledene gore.« Ključno je, kot je poudaril, da bi politika spremenila odnos do pomena izobraževanja, da bi pokazala, da je izobraževanje pomembno za državo: »Tu pa politika zataji. Ker gre za dolge roke in ne moreš meriti učinka do naslednjih volitev.«