Število učiteljev po podatkih statističnega urada pada, ravnatelji zato vse do prvega šolskega dne iščejo kader. Ravnatelje je tako razumljivo razburila okrožnica, da študenti v šolah ne bodo mogli več delati prek napotnice. V novi okrožnici sicer piše, da pravno podlago za tak način dela zagotavlja interventni zakon. Ravnatelji podrobnosti ne poznajo, napovedujejo pa, da bodo študente gotovo še imeli. Brez njih namreč na marsikateri šoli ne gre več.

Veliko šol na pragu šolskega leta še išče učitelje

Ravnateljica OŠ Čepovan Branka Ušaj je prejšnji teden učitelja kemije in biologije iskala po družbenem omrežju. Šola v Čepovanu je majhna, kar je še dodaten izziv, saj imajo za posamezni predmet le enega učitelja ali en učitelj uči celo dva predmeta. Če ta učitelj zboli, predmeta nekaj časa ni oziroma nadomeščanje iščejo znotraj svojega kadra. Za učiteljico kemije in biologije imajo zdaj na šoli študentko. Ušajeva pravi, da bodo razmere s študentskim delom lahko rešili: »Dejstvo je, da kadra preprosto ni. Mladi se ne odločajo za učiteljski poklic. Hodimo skoraj že od vrat do vrat, iščemo profile, ki so študirali posamezno smer, in jih prosimo, da pridejo učit. Ne vem, kam bo to dolgoročno pripeljalo. Štipendije mladim ne zadoščajo.«

Infografika Delo

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je šole 28. avgusta obvestilo, da od 1. septembra sredstev za študentsko delo prek napotnic ne bodo več zagotavljali. Ravnatelji so dvignili glas, ministrstvo pa je 31. avgusta poslalo novo okrožnico in v njej zapisalo, da bo »pravno podlago za delo študentov zaradi odprave posledic poplav avgusta 2023 zagotovil interventni zakon«. Ali bodo do tega upravičene vse šole ali le tiste na prizadetih območjih, ni znano. Ministrstvo je v okrožnici še zapisalo, da šole s študenti lahko sklenejo pogodbo o zaposlitvi, »saj zaposlitev ne pomeni izgube statusa študenta«. Vendar pa tudi ministrstvo opozarja, da to vpliva na določene pravice študentov. Ti tako ne bi bili več upravičeni do, denimo, subvencionirane prehrane, prevozov, bivanja …

Raje študent kot neustrezen

Ravnateljica OŠ Danile Kumar Mojca Mihelič pojasnjuje, da ta zaplet pomeni le to, da bodo šole finančno dodatno obremenjene: »Študente bomo še vedno imeli, jih bomo pa plačevali iz lastnih sredstev in zato imeli kakšno izobraževanje učiteljev manj. Vsekakor pa raje vzamem študenta matematike, kot da zaposlim arheologa. Zaposlenih, ki nimajo ustrezne izobrazbe, imamo kar nekaj. Ker učiteljev preprosto ni. Še tisti, ki končajo pedagoško izobraževanje, se za ta poklic ne odločijo, ko na praksi ugotovijo, kako nespoštovan je ta poklic.«

Iskanje učiteljev tudi med nepedagoškim kadrom

Predsednica društva srednješolskih ravnateljev Nives Počkar odločitve ministrstva ne razume: »Pri nas so trije študenti in tako bo ostalo. Ministrstvo hoče, da z njimi sklenem pogodbo o zaposlitvi. Če je cilj ukinitev študentskih servisov, naj se tega lotijo drugače. Tudi če bodo to zdaj rešili z interventnim zakonom, to ni rešitev, ker ta zakon ni večen.«

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj pa je dejal, da bi dejstvo, da so se ravnatelji oglasili zaradi študentov, moralo skrbeti vse: »To je pokazatelj, kako globoko smo že padli, da pouka brez študentov ne morete več zagotoviti! Nadaljevanje tega procesa ima lahko samo en rezultat, to je poslabšanje kakovosti javnega šolstva v tej državi. Ponavljam, da smo na začetku tistega, kar se je v zdravstvu dogajalo pred petimi, desetimi leti, zdaj pa vidimo rezultate.« Opozoril je, da je slovensko učiteljstvo med najstarejšimi v Evropi, kar pomeni, da bo kriza z upokojitvami le še hujša: »To se bo zgodilo zaradi slabega vrednotenja pedagoškega dela, povečevanja zahtevnosti poklica in izrazitega drsenja pomembnosti pedagoškega poklica na margino. Ustrezno družbeno priznanje pa bi morala priskrbeti v prvi vrsti politika, ki naj bi pokazala, da razume, da je naša prihodnost odvisna od kakovosti učiteljskega kadra.«