Edinstven posameznik – edinstveno zdravljenje

Farmacevtska družba Roche letos praznuje 125 let obstoja, v Sloveniji obeležuje 25. obletnico. S pojavom covida-19 je prva ponudila PCR-test. »Pod eno streho združujemo tako diagnostiko kot farmacevtiko in druge rešitve, zato smo sposobni razvijati hitreje,« ocenjuje Peter Bratušek, vodja Roche Diagnostike za Slovenijo in Hrvaško. Direktorica Roche Slovenija Nicole Arming pa poudarja velik pomen genskih terapij, ki so posebej obetavne pri redkih boleznih ter posamezniku prilagojene oskrbe, ki bo privedla do finančno bolj vzdržnega zdravstvenega sistema.

Katere so prebojne rešitve, na katere ste v podjetju, ko gledate slovenski prostor, najbolj ponosni?

Nicole Arming: Na splošno smo ponosni, da prinašamo celovite rešitve, saj pod eno streho združujemo diagnostiko, tehnologijo, farmacevtiko in podatkovno analitiko. To nam pomaga, da na bolezni gledamo bolj holistično. Covid-19 je dober primer. Za obvladovanje bolezni ne potrebujemo samo cepiv ali samo različnih tipov terapij, ampak tudi teste.

Podjetje je zaradi svojega pristopa sposobno obravnavati različne stopnje bolezni pri onkologiji in drugih boleznih. V Sloveniji je rak vsako leto odkrit pri 50.000 bolnikih. Mi jim pomagamo z rešitvami za odkrivanje bolezni in rešitvami za razumevanje genomskih profilov rakavih obolenj, zdravnike opremljamo z relevantnimi informacijami, da lahko sprejemajo prave odločitve pri zdravljenju, zagotavljamo tudi tarčna zdravila in imunoterapije, ki telesu pomagajo pri spopadanju z rakavim obolenjem glede na profil raka.

Koliko pa jih je na voljo bolnikom v Sloveniji?

Nicole Arming: Vse in na to smo izjemno ponosni. V resnici je Slovenija pogosto med državami v Evropi, kjer so naše nove rešitve in zdravila najprej dostopni. V zadnjem času so bile to rešitve v povezavi z rakom dojk, jeter, pljuč in redkih rakov ter hemofilijo. Če bolnika postaviš v središče, ni pomembno, iz katere države je.

Peter Bratušek: Da, to zelo drži za Roche in inovacije, ki jih odkrivamo in razvijamo. V slovenski podružnici podjetja pa tudi naredimo vse, da so bolnikom tu dostopne vse inovacije, ki jih naše podjetje ponudi na trgu, in to čim prej, saj so bolniki in družba v središču naših dejavnosti.

Zakaj se vam v Roche zdi pomembno, da poleg razvoja zdravil in diagnostike izvajate tudi klinične raziskave? Po tem se razlikujete od ostalih na trgu.

Nicole Arming: Raziskave so kot zrak, ki ga dihaš. Potrebuješ jih, da preživiš in za nas je zelo pomembno, da velik delež prihodkov vlagamo v raziskave in razvoj. Imamo največji proračun za raziskave in razvoj med primerljivimi podjetji. Nenehno ga tudi povečujemo, saj manj sredstev porabimo na drugih področjih, na primer na področju trženja. Menimo, da je treba prihodke usmerjati v raziskave in razvoj.

Dostop do anonimiziranih podatkov in njihova nadaljnja uporaba lahko izrazito pospešita razvoj, od tega bodo imeli vsi koristi, pravi Nicole Arming. FOTO: Blaž Samec/Delo

Od drugih se razlikujemo tudi po tem, da imamo majhne, specializirane raziskovalne enote, ki delujejo zelo neodvisno in prinašajo inovacije ter razvoj. Ta strategija se je izkazala kot zelo uspešna. Opravljamo klinične študije, kar pomeni, da imajo bolniki, ki nimajo več drugih možnosti zdravljenja, zgodnejši dostop do potencialnih prebojnih inovacij. V Sloveniji smo izvedli že več kot 60 kliničnih študij, v njih je sodelovalo več kot 800 bolnikov. Lani smo kljub razmeram s covidom-19 začeli štiri.

Kako pa digitalizacija in množični podatki spreminjajo možnosti družb, kot je Roche, da bolniku omogočijo kakovostnejšo diagnostiko, učinkovitejše zdravljenje?

Nicole Arming: Na splošno menim, da bodo podatki ključno prispevali k izboljševanju zdravja in zdravstvenega varstva, ne samo na ravni posameznika ampak družbe kot celote. Podatki bodo prinesli koristi bolnikom, saj bodo zdravstvenemu osebju pomagali, da bodo bolj celostno razumeli bolnika in prilagodili zdravljenje njegovim individualnim potrebam. Dostop do anonimiziranih podatkov in njihova nadaljnja uporaba lahko izrazito pospešita razvoj. Od tega bodo imeli vsi koristi, zato mislim, da je res zelo pomembno, da bo omogočen bolj sistematičen dostop do anonimiziranih podatkov.

Kako pa rešiti vprašanje kakovosti in zanesljivosti podatkov?

Nicole Arming: Da, to je odločilnega pomena, saj v trenutku, ko zdravnik sprejema odločitve o zdravljenju, oziroma ko znanstveniki na podlagi podatkov delajo zaključke, ne sme biti dvoma v njihovo točnost in popolnost. Vložiti je treba še veliko dela, da bo kakovost podatkov iz vsakdanje klinične prakse ali pa tistih, ki jih deli bolnik sam, dosegla raven tistih iz kliničnih študij. Se pravi raven, ki jo vsi potrebujemo za sprejemanje odločitev za regulatorje, za raziskave. Veliko podatkov je zdaj še nestrukturiranih, treba jih je izluščiti iz besedil in jih iz različnih virov združiti v standardizirano obliko, ki bo omogočala kakovostno analiziranje.

Peter Bratušek: V medicinskih diagnostičnih laboratorijih se dnevno proizvaja velike količine podatkov – npr. v letu 2019 se je v Sloveniji, samo na analizatorjih Roche diagnostike, izvedlo 22 milijonov testov. Torej, že na ta način zdravstvene ustanove vsak dan pridobivajo veliko količino podatkov o zdravstvenem stanju preiskovancev, vseh nas. Tudi za naprej menim, da to ostaja osrednja vloga diagnostike.

E-predpisovanje zdravil osebju prihrani tretjino časa

Seveda, digitalizacija prinaša več in različne rešitve, s katerimi lahko po eni strani pomagamo svojim strankam v laboratoriju, da s pomočjo različnih aplikacij izboljšajo procese dela in na ta način delujejo učinkoviteje, na drugi strani zdravstvenemu osebju, da hitreje, s pomočjo dostopnih podatkov, lažje odloča, kakšno zdravljenje bi bilo za nekega bolnika najustreznejše. Mi smo pionirji na tem področju, in lahko potrdim, da se prihodnost že dogaja.

Kje vidite izzive, ki jih prinaša digitalizacija?

Nicole Arming: Zdravstveni podatki so občutljivi in ​​jih je treba dobro zaščititi. Vidimo, da imajo ljudje enake strahove kot takrat, ko je bančna industrija prešla na digitalne rešitve – skrbi nas varnost podatkov in kdo jih lahko vidi. Zelo pomembna bo ustrezna komunikacija z ljudmi, da bodo razumeli, na kakšen bodo uporabljeni njihovi podatki in kako je z njihovim varovanjem.

Za znanstvenike namreč niso pomembne osebne informacije (imena, kraj rojstva), temveč za odkrivanje vzorcev bolezni iščejo anonimizirane podatke na ravni prebivalstva. Raziskava Evropske komisije je sicer pokazala, da skoraj 90 odstotkov Evropejcev verjame, da so podatki res pomembni za izboljšave v zdravstvu in so jih pripravljeni deliti za pravi namen. Bolniki, ki imajo resne bolezni, so v splošnem veliko bolj odprti, pripravljeni so deliti podatke za raziskave.

Peter Bratušek: Danes uporabljamo veliko pametnih naprav, ki ustvarjajo ogromno podatkov, vprašanje pa je, kakšna je njihova klinična vrednost. Ali lahko dopolnjujejo informacije, ki jih ustvarjamo z drugo medicinsko diagnostiko? V prihodnosti bo zelo pomembno, na kakšen način bomo ovrednotili, kaj je res vreden podatek in katerega je samo zanimivo poznati.

Podatke v zdravstvu zbiramo, a jih ne izkoristimo dovolj

Kakšne rešitve pa prinašajo sodobne tehnologije na področju diagnostike in kakšne možnosti razvoja še vidite?

Peter Bratušek: Diagnostika daje odgovore na naša najbolj pomembna vprašanja. Vprašanja o zdravju. Vpliva na 70 odstotkov kliničnih odločitev, ki jih sprejemajo zdravniki pri svojem delu z bolniki. Že iz tega se vidi njena vrednost. Vedno bolj poteka na ravni gena, v smeri, da se čim prej odkrije razloge za zdravstvene težave. Posebej močan je razvoj na področju onkologije. Pri tem je pomembno poudariti vrednost inovacij, tako, kaj prinašajo bolnikom kot tudi sistemu.

V prihodnosti bo zelo pomembno, na kakšen način bomo ovrednotili, kaj je res vreden podatek in katerega je samo zanimivo poznati, poudarja Peter Bratuššek. FOTO: Blaž Samec/Delo

Govoriti o tem, da je za družbo neka nova stvar strošek, ne pa pogledati njene široke vrednosti, ni prava pot. Veliki laboratoriji velik poudarek dajejo integraciji in avtomatizaciji, s čimer spet pridemo do podatkov. Zagotovo je prihodnost v povezovanju laboratorijske ter slikovne diagnostike in kliničnih podatkov, kar bo omogočilo, da bo postopek zdravljenja postal še bolj personaliziran. Pomembno mesto bo imelo v prihodnje še samotestiranje. Najbolj znano področje je samotestiranje sladkornih bolnikov, in na primer, v zadnjih nekaj mesecih hitro antigensko samotestiranje.

Nicole Arming: Omeniti je vredno še razvoj pri slikovni diagnostiki. Za odkrivanje raka dojk se na primer že lahko uporabljajo analitična orodja in algoritmi umetne inteligence, ki podpirajo diagnostiko različnih bolezni. Poleg raka tudi očesnih in nevroloških bolezni. S tem se proces dela standardizira, zdravstvenemu osebju pa je prihranjenega veliko ročnega dela. Bistveno je, da družba razume vrednost diagnostike, saj je to prvi korak na poti zdravljenja – če diagnoza ni celovita ali pravilna, ni možnosti za najboljše in najustreznejše zdravljenje. Znane so ocene, da med 20 in 40 odstotkov zdravil, ki jih zdravniki predpišejo bolnikom, ni učinkovitih, ker diagnoze niso prave, s tem pa tudi ne zdravljenje.

Pravite, da je prihodnost zdravljenja v naših genih. Lahko pojasnite, prosim?

Nicole Arming: Genska terapija je zelo obetavna oblika zdravljenja. Vračam se k vprašanju, o katerem sem govorila prej. To je, kako vlagaš v tehnologije prihodnosti. In ta prihodnost je že tu. Vemo, da geni programirajo proteine, a do zdaj smo targetirali proteine in ne reševali težave pri njenem vzroku.

Torej, če ima gen napako, jo lahko popravimo in s tem odpravimo težavo pri njenem vzroku. Optimističen scenarij za prihodnost je, da bo to vodilo v trajno ozdravljenje. Gre pa za zelo mlado tehnologijo in industrija, vključno z nami, veliko vlaga v to področje. Roche ima trenutno v razvoju in raziskavah približno 13 molekul za gensko terapijo in upamo, da bodo bolniki imeli koristi od njih že v bližnji prihodnosti.

Katere so prednosti in izzivi posamezniku prilagojenega zdravljenja in genskih terapij?

Nicole Arming: Izziv genske terapije je, da ni popolnoma jasno, kako dolgotrajni so učinki zdravljenja. Podatkov o tem še ni dovolj, da bi bili lahko popolnoma prepričani v dokončnost. Poleg tega je izvajanje teh terapij zelo kompleksno, potrebni so specializirani centri, ki pa so dragi, ker se zdravljenje prilagodi vsakemu posamezniku posebej. Industrija in zdravstveni sistemi bodo morali sodelovati pri iskanju rešitev za te tehnologije.

Kakšne rešitve vidite?

Nicole Arming: Zagotovo je del odgovora v optimizaciji nabavne verige, ki nam bo pomagala zmanjšati stroške. Hkrati pa moramo začeti gledati na zdravje kot na naložbo v širšem smislu, podobno kot je pri izobrazbi. Denar, vložen v zdravje, ni strošek, ampak naložba, s katero ljudi odvrneš od tega, da bi morali v bolnišnice, da ne bi mogli v službo, da bi potrebovali zdravstveno pomoč. Covid-19 je odličen primer.

Če bolezen diagnosticiramo hitro in ljudi lahko zdravimo z zdravili doma, namesto da bi čakali na to, da vidimo, če se bo razvila v težjo obliko, ki zahteva intenzivno nego, dolgo rehabilitacijo in prinaša visoke stroške. Drug primer je multipla skleroza. Če bolniki zaradi vlaganja v zdravje nekaj let pozneje ne potrebujejo invalidskega vozička ali lahko delajo dlje, seveda lahko govorimo o učinkih. Na to moramo gledati realno, saj vemo, da stroški zdravil tipično predstavljajo od deset do petnajst odstotkov vrednosti bolnišnične oskrbe.

Peter Bratušek: Potrebujemo čas, da bomo spremenili miselnost, kako gledamo na strošek v primerjavi z vrednostjo, ki jo prinašajo nove tehnologije in oblike zdravljenja. Covid-19 je s tega stališča naša velika priložnost. Vemo, da so se proračuni za zdravstvo v državah v zadnjih dveh letih močno povečali in če bi jih obdržali na teh ravneh ter sredstva namenili za različne rešitve, bi bil to prvi dober korak. Na te stvari moramo biti pozorni, vsaj ovrednotiti, kaj bi to lahko spremenilo. Če hočemo ohraniti zdravo družbo, moramo vlagati več tudi v preventivo.

V kakšnem smislu so zdravila, ki ste jih ponudili trgu, in ki učinkujejo na vse vrste raka, primer personaliziranega zdravljenja?

Nicole Arming: Pri razvoju v onkologiji je lokacija tumorja v telesu le en parameter, ki ga je treba upoštevati. Še pomembneje pa je razumeti, katera genska mutacija povzroča njegovo rast. To pomeni, da je lahko zdravljenje enako učinkovito, npr. pri raku dojk in debelega črevesa in danke, kadar oba tumorja kažeta enako genetsko mutacijo. Pomembno je, da se tumorji profilirajo veliko bolj celovito, saj je na voljo vse več teh tarčnih zdravljenj.

Na voljo je že veliko teh zdravil in pričakujemo eksponentno rast tudi naprej, kar je za bolnike, nikakor ne samo onkološke, zelo dobra novica. Zato se nam zdi zanimivo, da ima samo Roche v svoji strukturi diagnostiko, zdravila in druge rešitve, kar nam pomaga, da bolje razumemo neko bolezen. Samo tako jo lahko ustrezno obravnavamo in prilagodimo zdravljenje.

Peter Bratušek: Ko delamo na razvoju nekega zdravila, pogosto hkrati razvijamo tudi spremljevalno diagnostično rešitev. Zato verjamemo, da določeno rešitev lahko ponudimo prej in hitreje, saj imamo vsa znanja pod isto streho.

Roche nadpovprečno vlaga v raziskave. Katera so zdaj najpomembnejša področja, na katera se usmerjate pri zdravilih, rešitvah in diagnostiki?

Nicole Arming: Smo podjetje z enim najobširnejših seznamov zdravil v razvoju ("pipeline") v industriji in to nas zelo navdušuje. Onkologija bo zagotovo ostala močan temeljni kamen s tarčnim zdravljenjem in imunoterapijo ter dolgoročno novimi tehnologijami, kot so cepiva proti raku.

Zelo hitro rastemo v nevroznanosti in na področju redkih bolezni, v oftalmologiji in nalezljivih boleznih, vključno s covid-19. Razvili smo revolucionarno zdravljenje multiple skleroze, ponudili prebojno zdravilo za hemofilijo. V začetku prihodnjega leta upamo na dovoljenje za odobritev peroralne terapije za zdravljenje spinalne mišične atrofije, v tretjem četrtletju leta 2022 pa pričakujemo podatke iz enega naših največjih programov za Alzheimerjevo bolezen.

Peter Bratušek: Diagnostika se na več področjih prekriva z naštetim, najbolj pa v onkologiji. Če pogledamo medicinska področja diagnostike, je osnovni fokus na področjih kardiologije, zdravljenja ženskih bolezni, virologije, zelo veliko smo prispevali v povezavi s covidom-19 in še vedno smo zelo aktivni. Roche je s svojim portfeljem eden ključnih ponudnikov diagnostičnih rešitev. Naj omenim, da je pomemben del vezan tudi na diabetes.

Kako ste se vključili v iskanje rešitev covidne krize?

Peter Bratušek: Najprej bi se radi zahvalili vsem, ki delajo in skrbijo za bolnike. Občudujemo in spoštujemo njihovo delo in trud. Roche diagnostika je bila prva, ki je imela na voljo PCR-test. In ker je testiranje ključno, smo se v tistem trenutko resnično počutili kot pomemben del zdravstvenega sistema in čutili, da lahko v tem ključnem trenutku pomagamo. Še posebej sodelavci, ki so skrbeli, da so analizatorji delali in je bilo na voljo dovolj testov.

V Sloveniji je bilo PCR mogoče dobiti takoj od začetka pandemije, do zdaj je bilo opravljenih več kot 610.000 naših testov na naših aparatih. Ponudili smo tudi hitri antigenski test, test za samotestiranje in teste za diagnosticiranje protiteles. Zelo aktivno sodelujemo in mislim, da v zadnjih dveh letih tudi veliko prispevamo k obvladovanju te katastrofe.

Nicole Arming: Covidne razmere v Sloveniji so bile zahtevne. Zadovoljna sem, da smo lahko prispevali z diagnostiko in dvema zdraviloma. Pomembno se mi zdi omeniti, da smo vsak dan v stiku z bolnišnicami, neverjetno je, kaj delajo in moramo se zahvaliti tudi našim sodelavcem. Pred letom in pol je bilo res naporno, zelo smo se trudili, da smo lahko zagotavljali zdravila in teste. Covidna kriza nas je naučila, kako pomembno je sodelovanje, pogovorili smo se z regulatorji, konkurenco, si pomagali. Želim si, da bo kaj od tega, ko smo vsi pluli v isto smer, možno obdržati tudi v prihodnje. Je dober primer, kaj industrija lahko naredi v zelo kratkem času, če vsi delamo skupaj.

Še vedno vlagamo v to področje, raziskujemo nove oblike zdravljenja, razvijamo diagnostiko, za nas ta del še ni končan.

Kako lahko Roche v prihodnosti prispeva v družbi, tako na ravni posameznika kot k vzdržnosti zdravstvenih sistemov?

Peter Bratušek: Prizadevamo si, da je vsaka rešitev, ki jo razvijemo, tudi na voljo bolnikom v Sloveniji. Drugo je, da poskušamo spreminjati miselnost, ki sem jo omenjal prej. Poskušamo se vključevati v diskusije skozi različne asociacije, sodelovati pri iniciativah,.. hočemo biti partner sistemu, ne samo prinesti v državo zdravila in diagnostične rešitve, ki so na voljo. Želim, da industrija ne bi bila samo eden od ponudnikov, ampak da smo enakovreden deležnik v debati o zdravstvenem sistemu.

Nicole Arming: Če delaš vse življenje v zdravstvu, veš, kaj deluje in kaj ne, razmišljaš, kaj bi bilo treba narediti, da se tvoji otroci ne bi soočali z enakim problemom. Prinašamo veliko dobrih idej, kako uporabiti znanost, tehnologijo, podatke, da bi zaščitili bolnike, da ne bi potrebovali pomoči, če pa, pa da bi personalizirali zdravstveno oskrbo, kar bi vodilo v bolj trajnostni zdravstveni sistem. Zdravje in izobraževanje sta najpomembnejša dela družbe.