Zdravstvo je med najmanj digitaliziranimi industrijami

Medijska hiša Delo je današnjo poslovno konferenco sklenila s panelom o digitalizaciji in novih postopkih v zdravstvu. Telemedicina je v zadnjih letih v velikem porastu, k temu je precej prispeval tudi koronačas, ki je zaradi izrednih razmer in potrebe po drugačni organizaciji zdravstvenih procesov in storitev deležnike v zdravstvu primoral v spremenjen način dela in izkoriščanje priložnosti, ki jih na tem področju ponuja tehnologija. Po ocenah je zdravstvo v zadnjem letu izvedlo večletni preskok na področju digitalizacije in praktične uporabe tehnoloških možnosti.

Kakšna bo telemedicina v prihodnosti so na tretjem panelu razpravljali Darja Perko, direktorica prodaje in marketinga v podjetju Caretronic, Jordi Piera Jiménez, direktor Strategije digitalnega zdravja za Katalonijo (Catalan Health Service), doc. dr. Karmen Marguč, ustanoviteljica in direktorica podjetja Juliet Rose, Boštjan Antolič, direktor podjetja NYD.care, ter Peter Bratušek, predsednik Zbornice MedTech Slovenija (GZS).


 

Kompetence glavna ovira digitalizaciji zdravstva

Nujne spremembe v izobraževanju

 

Rešitev za zdravstveno-negovalni sistem

Darja Perko, direktorica prodaje in marketinga v podjetju Caretronic, je pojasnila, da se je vse začelo leta 1962 z ustanovitvijo družinskega podjetja, ki ga zdaj vodi tretja generacija. Preobrat se je zgodil v letih 2010–2011, ko je do njih pristopil eden od direktorjev domov za starejše, ki je prepoznal prednost digitalizacije za tako ustanovo, od razbremenitve osebja do boljše optimizacije delovnih procesov. »Skupaj z domom starejših smo zatem razvili rešitev Nursecare, s katero digitaliziramo zdravstveno-negovalni sistem tako v domovih starejših kot tudi v bolnišnicah. »Bistveno je, da se osredotočimo na uporabnika: na eni strani na medicinsko osebje, na drugi strani pa na pacienta oziroma starejše. Naša rešitev je popolnoma prilagojena uporabniku in različnim trgom, ki rešitev uporabljajo. Smo prisotni že na 35 mednarodnih trgih.« Naša rešitev je prilagojena tako starejšim in tudi ne tako digitalno veščim, je še dejala sogovornica in dodala, da digitalizirajo zdravstveno nego in oskrbo. »Vse storitve v sobi pacienta ali oskrbovanca se zabeležijo že na samem mestu storitve in se potem tudi povežejo z obstoječim bolnišničnim informacijskim sistemom. To je integrirana rešitev, ki je enostavna za uporabo.«
 
Doc. dr. Karmen Marguč, ustanoviteljica in direktorica podjetja Juliet Rose, pa je pojasnila, da je idejo dobila v Latinski Ameriki, kjer so operativni posegi predragi. Zato je povezala več držav prek telemedicine, veliko sodelujejo z zavarovalnicami, usmerili so se v telepreventivo, sodelujejo s kineziologi, psihoterapevti, strokovnjaki za spanje ... in drugimi, ki skrbijo za celostno obravnavo človeka. »To želimo nadgraditi z aplikacijo in se povezati z več medicinskimi centri. Odpiramo podjetje tudi v Veliki Britaniji. Največji problem pa je motivacija, zato je vprašanje, kako motivirati človeka, saj kar 70 odstotkov ljudi opusti zaobljubo o zdravi prehrani in gibanju v prvem mesecu. Zelo malo ljudi dolgoročno skrbi za svoj zdrav življenjski slog. Naša statistika kaže, da se Slovenci kar dobro prehranjujemo, ampak predvsem se moramo več gibati in spati.«

Peter Bratušek, predsednik Zbornice MedTech Slovenija, je pojasnil, kaj je personalizirana medicina. Ko je govor o personalizirani medicini, vedno postavljamo v center pacienta. Ljudje smo načeloma zelo raznoliki. Če to raznolikost upoštevamo in jo s pomočjo diagnostike najdemo, se lahko posvetimo pacientu na zelo specifičen, personaliziran način. Če najdemo konkretno, osnovno težavo pri pacientu prej in jo lahko z novimi metodami zdravljenja bolj specifično zdravimo, pridemo do boljših rešitev za pacienta.

Podjetje NYD.care, ki so ga ustanovili lani, dela organizacijske inovacije, pod eno streho združuje izvajalce zdravstvene dejavnosti, programiranje in distribucijo. Kot je dejal njegov direktor Boštjan Antolič, lahko tako zelo hitro ponudijo uporabnikom prijazne rešitve.« Njihove organizacijske rešitve je nagradil tudi EIT Health. Gre za IT-produkt, ki omogoča testiranje (mikrobiološki test) iz udobja doma po posvetu z zdravnikom na daljavo. Pacient si odvzame biološki vzorec, ga pošlje v obdelavo in prek njihove platforme dobi rezultate. Poleg tega so letos opravljali teste na covid-19.

Pacientom ponuditi največ

Govorci so se dotaknili tudi integrirane (brezšivne) oskrbe. Meje med resorji se zabrisujejo. Integrirana oskrba v ospredje postavlja pacienta oziroma v stanovalca doma za starejše. Tu imamo po besedah Darje Perko dva izziva. Področje pokrivata dve ministrstvi, za zdravje in za delo, družino in socialne zadeve. Zato se stvari premikajo počasneje, kot bi se sicer. Vprašanje je, kako konsolidirati človeške vire, ministrstva. Drugi pomislek pa je,  da je v Sloveniji veliko potenciala, kako podpreti tako rešitev z napravami. »Torej bi bilo treba razmišljati o tem, da pacientom in starejšim ne bi ponudili samo bolniških postelj in bergel, ampak bi jih podprli s takimi rešitvami, da se ne bi bilo treba voziti z rešilcem čez pol Slovenije na konzultacijo v Ljubljano, kar pomeni strošek za vse. Vidimo, da se počasi vendarle premika, posebej po covidu.« Govorci so pritrdili, da nam v Sloveniji znanja ne manjka, manjka pa nam »sposobnost stopiti skupaj«.



Zgodnja diagnostika in preventiva sta  priložnosti, ki vodita v na vrednosti temelječe zdravljenje. Kot je pojasnil Peter Bratušek, bomo lahko z inovativnejšo oskrbo dali pacientom najboljše, s tem in zamenjavo procesov je moč zmanjšati potrebe po bolniških posteljah, prevozih itd., pri čemer smo naredili veliko več, kot če bi samo krčili stroške.