Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

E-knjige od prihodnjega tedna tudi v šolskih knjižnicah

Domače branje bodo od 1. novembra učenci tretje triade in dijaki lahko brali tudi prek nove platforme sBiblos.
E-knjige bodo učenci in dijaki lahko brali na bralnikih, računalnikih, tablicah, telefonih ... FOTO: Uroš Hočevar
E-knjige bodo učenci in dijaki lahko brali na bralnikih, računalnikih, tablicah, telefonih ... FOTO: Uroš Hočevar
27. 10. 2022 | 05:00
5:24

Med epidemijo se je pokazalo, da bi tudi šolske knjižnice morale imeti možnost izposoje e-knjig. Po več letih dogovarjanj in iskanju rešitev bodo knjižnice osnovnih, srednjih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami od 1. novembra omogočale tudi izposojo e-knjig.

Kot so sporočili z ministrstva za izobraževanje, »gre za pilotni projekt uvajanja e-knjig v šolske knjižnice, ki mu bo po enem letu sledila nacionalna konferenca o rezultatih in spoznanjih z možnostjo nadaljevanja projekta še za tri leta s ciljem trajne umestitve v sistem šolskih knjižnic«. E-knjige si bodo lahko izposojali učenci tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, dijaki in učitelji iz 614 matičnih šol in 323 podružnic.

image_alt
Digitalni svet v šolskih knjižnicah le na papirju

Pilotni projekt uvajanja e-knjig v šole je pred časom že pripravila Beletrina, ki vodi Biblos, še vedno edino slovensko e-knjižnico. V tem projektu je sodelovala tudi OŠ Draga Kobala iz Maribora. Kot je povedal ravnatelj Aleksander Jeršič, ki je bil med pobudniki e-knjig v šolskih knjižnicah, so se za to odločili predvsem zaradi Cankarjevega tekmovanja, domačih branj in bralne značke: »Takrat običajno knjig zmanjka. Šole pa nimajo niti denarja niti prostora za nakup novih. Naša knjižnica je najmanjša v Sloveniji, imamo 40 kvadratnih metrov za 500 učencev!« V pilotnem projektu so na šoli dobili bralnike, po novem pa bodo učenci lahko do e-knjig dostopali iz katerih koli naprav. Jeršič je navdušen: »Vsak, ki je včlanjen v knjižnico in ima številko za Cobiss, bo imel dostop. Vesel sem, da nam je s to idejo uspelo narediti nekaj dobrega za vse slovenske učence. Koliko se bo to uporabljalo, bo pokazal čas. Vsekakor pa težav, da knjig ni, ne bo več.«

Na voljo 200 naslovov

Za šolske knjižnice so pripravili posebej prilagojeno platformo sBiblos, ki jo upravlja Zavod Beletrina. Kot so pojasnili z ministrstva, je sBiblos povezan s knjižničnim sistemom Cobiss, ki ga upravlja javni zavod Izum. Otrok si bo lahko sposodil največ tri e-knjige hkrati in največ deset e-knjig na mesec. E-knjige, ki so na voljo – skoraj dvesto knjig –, so izbrali na javnem razpisu. Večinoma gre za dela najpomembnejših avtorjev, ki se veliko pojavljajo za domače branje.

image_alt
Domače branje bi lahko rešile e-knjige

Z odločitvijo za e-knjige je zadovoljna tudi predsednica sekcije za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije Andreja Urbanec iz OŠ Orehek Kranj: »Razvoj je šel naprej, zato je to nujno. Vseeno menim, da e-knjiga tiskane ne bo nadomestila. Otrokom je najprej zanimivo, ampak ko je treba celo knjigo prebrati, še vedno raje vzamejo tiskano. Bo pa z e-knjigami manj težav z dostopom. Na naši šoli teh težav nimamo, kolegice pa povedo, da ko imajo tri paralelke isto knjigo za domače branje, sta izropani šolska in tudi splošna knjižnica. Bo pa treba otroke naučiti uporabljati sBiblos, redki znajo uporabljati Cobiss. S tem bo kar nekaj dela.«

Stroški ministrstva

Stroške izposoje bo plačevalo ministrstvo. Za plačilo izposojevalnin so v tem šolskem letu predvideli do 416.019 evrov, od tega do 239.925 evrov za e-knjige, ki jih bodo prejeli založniki, 66.102 evra za zagotavljanje avtorskih pravic, ki jo zagotavlja podjetje Adobe, in 109.992 evra za delovanje platforme sBiblos. Kot so pojasnili na ministrstvu, bo dejanska poraba sredstev odvisna od količine izposoje e-knjig.

image_alt
Branje odvisno od učiteljeve navidezne avtonomije

Zakaj bodo v osnovni šoli e-knjige na voljo le učencem tretje triade, pa na ministrstvu pojasnjujejo, da odločitev temelji na »strokovnih dognanjih o branju in teorijah o razvoju bralca. Bralne sposobnosti je treba razvijati postopoma in branje gradiva v e-obliki zahteva že zrelega bralca, ki nima težav s tehniko branja in razumevanjem prebranega.« Poleg tega mora učenec znati uporabljati platformo: »Za dostop je potrebna registracija, ki vključuje učenčev e-naslov. Potrebno je osnovno znanje uporabe podatkovnih zbirk, knjižničnega kataloga (v programu Cobiss), ti cilji pa so zapisani tudi v kurikulu za tretje vzgojno-izobraževalno obdobje.«

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine