
Neomejen dostop | že od 14,99€
Nekomu, ki ne bere, je težko razložiti, kaj se dogaja v človeku, ko oči sledijo vrsticam, ki dišijo v sveže natisnjenih knjigah. Ko te zgodba povleče vase, si prestavljen v drug svet. Trepetaš za junaka ali junakinjo, se jeziš, si grizeš nohte, pa tudi planeš v smeh in velikokrat jočeš. Ni primerjave s filmom. Ob knjigi je vsako čustvovanje, morda tudi zato, ker branje zahteva več časa kot film, intenzivnejše in predvsem traja dlje. In ostane. Kdo si tega ne bi želel? Vse to skuša mladim približati učiteljica in urednica Zvezdne Beletrine Anita Dernovšek, ki pravi, da je svet mladih precej bolj globok, kot si morda mislimo. Razlagala je tudi o knjižicah o Marinki, vrtnicah in pomenu enajste šole.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji