Posledice odločitve, da v učnem načrtu ni več predlaganih del za domače branje, med njimi Dnevnika Ane Frank, bomo presojali čez leta.
Galerija
Prevečkrat je izbor za domače branje odvisen od stanja v šolski knjižnici, ne od preferenc učitelja. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
V nadaljevanju preberite:
Danes, ko vznikajo in celo uspevajo ideje, ki spominjajo na dogajanje v tridesetih letih prejšnjega stoletja, je upravičeno vprašanje, ali ni prav zdaj čas, ko bi vsi otroci (in odrasli) morali brati Dnevnik Ane Frank. Mnogi ga še vedno. Čeprav ta izjemna knjiga ni več med predlaganim čtivom za domače branje v učnem načrtu, kajti seznama predlaganih del preprosto ni več. Pristojni za pripravo učnega načrta zaupajo učiteljem in njihovi presoji. Stanje na terenu žal velikokrat ne daje veliko upanja. Ker je učiteljeva avtonomija navidezna, ker si mnogi učitelji ne upajo misliti zunaj okvirov in ker izbiro knjig za domače branje usmerjajo tako banalni razlogi, kot je število izvodov v šolski knjižnici.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji