
Neomejen dostop | že od 14,99€
V začetku marca je začel veljati nov režim obravnave na onkološkem inštitutu. Po novem nekateri bolniki aplikacije zdravljenja ne prejmejo več po ambulantnem pregledu, ampak dan ali dva kasneje. V organizacijah bolnikov so opozorili, da so številni bolniki poročali o neprijetnostih in težavah, ki jih prinaša nova sprememba.
Takšen režim skrajšuje čakalni čas za bolnike, menijo na Onkološkem inštitutu. Spremembe so po njihovem mnenju nujne, saj da je »le varna obravnava tista, ki preprečuje škodo za bolnika, ter zanesljiva in dvojno kontrolirana priprava protitumornega zdravljenja preprečuje škodljive dogodke zaradi morebitnih napak«.
Njihov odziv je bil uperjen v pismo, ki so ga nanje, na ministrstvo za zdravje in zavod za zdravstveno zavarovanje naslovili iz organizacij bolnikov. Včeraj so se srečali s predstavniki onkoloških društev, ki so z razumevanjem sprejeli pojasnila glede nujnosti uvedbe sprememb, pa so danes sporočili z Onkološkega inštituta.
Pred tednom dni so v organizacijah bolnikov z rakom Onkološki inštitut Ljubljana, ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pozvali, da pri organizaciji poiščejo rešitev, ki bo zmanjšala obremenitev bolnikov.
Med drugim so izrazili pomisleke in nestrinjanje glede uvedbe spremembe v organizaciji dela v dnevni bolnišnici za sistemsko zdravljenje na onkološkem inštitutu; navedli so, da predstavniki društev, ki so izvoljeni v svet pacientov, niso bili obveščeni o načrtovani uvedbi spremembe; pisali so o težavah, s katerimi se po uvedbi soočajo bolniki, in sugerirali, da novi način obravnave ustreza onkološkemu inštitutu in določenemu delu bolnikov; ob tem so izpostavili pritožbe, ki so jih društva prejela od bolnikov in njihovih svojcev, ter pozvali, naj onkološki inštitut, ministrstvo za zdravje in zavod za zdravstveno zavarovanje prisluhnejo glasu pacientov in poiščejo ustreznejšo rešitev.
Kakšen je nov režim?
Po novem nekateri bolniki aplikacije zdravljenja ne prejmejo več po ambulantnem pregledu, ampak dan ali dva kasneje. Na inštitutu menijo, da takšen režim, ki je začel veljati 3. marca, skrajšuje čakalni čas za bolnike. Nasprotno pa so v pismu prejšnji teden menili v organizacijah onkoloških bolnikov, kjer se sicer zavedajo, da novi način obravnave ustreza inštitutu in »morda določenemu delu bolnikov«. Številni bolniki pa poročajo o neprijetnostih in težavah, ki jih prinaša nova sprememba, so opozorili. Kot so zapisali, novi način obravnave ne pomeni le dodatnega fizičnega napora, ampak tudi dodatno finančno in logistično breme. Svojci, ki spremljajo bolnike, zdaj potrebujejo dva namesto enega dneva dopusta, stroški prevoza in parkiranja pa so se podvojili. Tisti, ki uporabljajo nenujne reševalne prevoze, so zdaj na celodnevnem »potovanju« dvakrat. Oba prevoza morajo naročiti vsaj dva dni vnaprej, čeprav ob prvem obisku še nimajo določenega datuma in ure za naslednji prihod na terapijo.
Društva so prejela veliko pritožb in izpovedi bolnikov, ki jih je novi sistem obravnave postavil v hudo stisko. Prav tako bolniki poročajo, da kljub naročilu na terapijo na drug dan znova čakajo na aplikacijo zdravila. »To jasno kaže, da organizacijski ukrep oziroma sprememba ne rešuje problema, temveč številnim onkološkim bolnikom izrazito otežuje zdravljenje in poslabšuje kakovost življenja,« so navedli v pismu.
Onkološki inštitut je spremembe ponovno utemeljil v želji, da javnost in vsi pomembni deležniki razumejo nujnost in strokovno utemeljenost na eni strani ter skrbno načrtovanje uvedbe sprememb na drugi strani. Med drugim so utemeljitve predstavili v sedmih točkah.
Zapisali so, da centralizacija priprave zdravil omogoča dvojno strokovno kontrolo, s čimer zagotavljajo dodatno izboljšano varnost in zmanjšujejo možnost napak pri terapiji. Dvojno kontrolo po njihovih besedah zahtevajo tudi standardi kakovosti Evropske organizacije onkoloških inštitutov (OECI).
Na Onkološkem inštitutu obravnavajo okrog 70 odstotkov vseh bolnikov z rakom v državi. »Število dnevnih obravnav se je v zadnjih letih močno povečalo; v zadnjih treh letih beleži kar podvojeno število takih obravnav, kar potrjuje potrebo po bolj učinkoviti organizaciji dela. Podatki kažejo, da smo leta 2023 obravnavali več kot 29.000 bolnikov, leto kasneje pa že več kot 36.000. Sistem, ki je bil v teku, je povzročal dolgotrajno čakanje na obravnavo in terapijo v čakalnicah in na hodnikih, kar je, žal, pogosto presegalo razumne meje, sistem pa ni zagotavljal optimalne bolnikove izkušnje,« so zapisali.
Zato so bili še pred uvedbo sprememb primorani, da nekatere bolnike na terapijo naročijo naslednji dan, vseh terapij v istem dnevu niso mogli izvesti. Po njihovih navedbah bolniki zato niso bili nezadovoljni.
Obenem so zapisali, da kljub pomanjkanju kadra in prostorski stiski bolnikov ne zavračajo, temveč se trudijo vsakogar obravnavati v najkrajšem možnem času. »V skladu z določili zakona o pacientovih pravicah pacientom zagotavljamo primerno, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo ter spoštujemo pravico do organizacije dela, ki zmanjšuje nepotrebno čakanje.« Pri tem so v skladu z zakonom o kakovosti v zdravstvu dolžni zagotavljati izvajanje zdravstvenih storitev in kliničnih procesov na način, da zagotavljajo varnost pacienta.
Presoje o uvedbi novega sistema in načrtovanje so potekali že zadnja tri leta. Onkološka društva so nas več let opozarjala na nevzdržna čakanja bolnikov v neustreznih prostorskih pogojih, zato smo še intenzivneje iskali primeren način reševanja problematike, ki bo v dobro bolnikov, a upoštevajoč vse omejitve onkološkega inštituta.
»Žal nobena rešitev ni niti za vse dobra niti za vse slaba. A sprejeta rešitev je strokovno utemeljena. Ko gre za varnost bolnikov in njihovo zdravljenje smo in bomo vedno neizprosni in neomajni,« so zapisali. Pri tem so tudi navedli, da je naročanje na terapije ustaljena praksa v večini slovenskih bolnišnic, saj omogoča boljšo organizacijo dela in krajši čakalni čas za bolnike. S tem pristopom sledijo zgledom iz tujine, kjer so takšni modeli zdravljenja že uveljavljeni.
Zanikali so navedbe organizacij bolnikov, da društva o spremembi niso bila obveščena, saj je bil svet pacientov onkološkega inštituta s spremembo podrobno seznanjen že pred njenim začetkom uvedbe; seja je potekala 13. februarja letos. Vsem društvom so zaradi polemik v javnosti znova pojasnili in argumentirali odločitev, in sicer pisno, dne 14. marca 2025.
»Poudariti želimo tudi, da smo obvestilo o postopnem uvajanju spremenjenega načina dela v dnevni bolnišnici za sistemsko zdravljenje objavili na spletnem mestu inštituta 11. februarja letos, bolnike pa smo en mesec pred uvedbo spremembe ustno obveščali ob njihovih obravnavah, prav tako smo zanje pripravili namensko zloženko, ki obvešča o novem postopku naročanja in koristih za bolnike. O spremembi smo obvestili tudi preostale deležnike,« so še zapisali na onkološkem inštitutu.
Pod odprto pismo z dne 20. marca 2025 so se podpisali Združenje Europa Donna Slovenija, Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L in Slovensko onkološko društvo za moške OnkoMan, ki so člani Sveta pacientov Onkološkega inštituta Ljubljana ter druga sorodna društva: Nacionalno društvo bolnikov z melanomom - Življenje z melanomom, Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije, Ustanova Mali vitez - Fundacija za pomoč ozdravljenim od raka v otroštvu, Društvo uroloških bolnikov Slovenije, Slovensko društvo Hospic in Zveza organizacij pacientov Slovenije.
Komentarji