Velika zaskrbljenost strokovnjakov zaradi nove vojaške pridobitve Kitajske

Z nenavadnim posnetkom s plaže v kitajski provinci Guangdong, na katerem je razvidno novo amfibijsko pristajalno ladjevje, se je znova razplamtela razprava o resničnih namenih Kitajske v povezavi z morebitno vojaško invazijo na Tajvan. Hkrati so kitajski raziskovalci predstavili še globokomorsko orodje, ki lahko reže podmorske komunikacijske kable na globinah do 4000 metrov. Gre za izrazit primer dvojne rabe – pospešene vojaške modernizacije, ki temelji na prepletanju civilne in vojaške infrastrukture, poroča CNN.

Satelitski posnetki, ki jih je analizirala medijska hiša CNN, razkrivajo tri povezane dvižne barže, zasidrane ob obali Zhanjianga v južni Kitajski – mestu, kjer ima sedež Južna flota Ljudske osvobodilne vojske (PLA). Te masivne barže, podprte z jeklenimi nogami, lahko ustvarijo improviziran pomol, po katerem bi se v primeru invazije hitro prevažali tanki in težka vojaška oprema. Njihovo inovativnost je za CNN komentiral nekdanji obveščevalec ameriške mornarice J. Michael Dahm: »Možnost, da na odmaknjeno obalo ali uničeno pristanišče dostavijo več sto vozil na uro, odpira povsem novo poglavje v amfibijskih operacijah.«

Naval News je sistem poimenoval »Shuiqiao« (kar v prevodu pomeni vodni most), pri čemer ločimo tri vrste: tip 2 za neposredni stik s plažo, tip 1 za raztovarjanje iz ro-ro ladij (angl. roll-on/roll-off) in tip 3 kot končni pomol v globljih vodah. Kot piše Guardian, je vse več znakov, da je glavni namen teh plovil izključno vojaški – kljub občasnim uradnim navedbam, da gre za plovila, uporabna tudi v humanitarnih operacijah.

Po besedah Thomasa Shugarta, nekdanjega ameriškega podmorničarja in analitika v Center for a New American Security, »v zahodnem svetu nimamo ničesar primerljivega«. Njihova vloga je jasna: ne bi bili uporabljeni v prvi ofenzivni liniji, temveč kot logistični most v drugi fazi izkrcanja, ko bi Kitajska že dosegla zračno in pomorsko prevlado, še piše CNN.

Kitajska razkriva tudi podmornico, ki reže podmorske kable

Čeprav se je pozornost mednarodne skupnosti osredotočila na barže, je skrb povzročila tudi objava o novem orodju za rezanje podmorskih kablov. Naprava, ki so jo razvili v okviru Kitajskega raziskovalnega centra za pomorsko znanost, lahko reže odklopljene podmorske komunikacijske in energetske kable na globinah do 4000 metrov – skoraj dvakrat globlje kot do zdaj, kot piše South China Morning Post.

Gre za orodje z diamantno brušenim rezilom, ki se vrti s hitrostjo 1600 vrtljajev na minuto in lahko razreže jeklene zaščitne plasti, ne da bi pri tem motilo okolico. Naprava je zasnovana tako, da deluje na daljavo prek robotske roke in ima napredno pozicionirano tehnologijo, navaja MI News Network.

Čeprav so kitajske oblasti izpostavile njegovo uporabo za civilne namene, kot je raziskovanje morskega dna ali reševanje, je njegova prikrita uporabnost v morebitnem konfliktu očitna. Kot opozarja strokovnjak Collin Koh z Rajaratnamove šole za mednarodne študije v Singapurju, bi Kitajska lahko ob invaziji na Tajvan prekinila komunikacijo z zunanjim svetom, kar bi povzročilo kaos in izolacijo otoka, piše CNN.

Tiha eskalacija pod morsko gladino

Evropske države se medtem soočajo z naraščajočim številom incidentov na podmorskih povezavah, ki vključujejo komunikacijske in energetske kable. El País navaja, da je bilo samo v letu 2023 obravnavanih 200 motenj na podmorskih kablih – povprečno skoraj štiri na teden. Več primerov v Baltskem morju, kjer naj bi bile povezave poškodovane z ladijskimi sidri, nakazuje na možnost sabotaže. Med osumljenimi so tudi ladje z ruskimi povezavami.

Posebej skrb vzbujajoče je dejstvo, da podmorski kabli zagotavljajo kar 99 odstotkov svetovne internetne povezljivosti. Kot opozarja raziskovalka Camino Kavanagh s King’s Collegea, je »motnja v ključni kabelski povezavi lahko občutena tudi v zelo oddaljenih državah«. V primeru načrtnega rezanja kablov – kot na primer ob strateških točkah blizu Guama, kjer ZDA izvajajo obrambne operacije v Pacifiku – bi bila globalna komunikacija resno ogrožena, piše SCMP.

Analitiki primerjajo novo kitajsko ladjevje z zavezniškimi plavajočimi pristanišči Mulberry, uporabljenimi med izkrcanjem v Normandiji med drugo svetovno vojno. A kot poroča Naval News, kitajski sistem združuje sodobne industrijske tehnologije z vojaško logistiko, s čimer ustvarja bolj mobilno in vremensko odpornejšo infrastrukturo.

Kot je zapisal CNN, so barže »le bleščeči simbol vsega, kar PLA pripravlja za prihodnje ukaze Xi Jipinga«. FOTO: Florence Lo/Reuters

Poleg tega Kitajska intenzivno sodeluje med mornarico, obalno stražo, ribiško milico in civilnimi ladjami. Kot poroča Guardian, je sodelovanje med različnimi vejami kitajske pomorske moči večje kot kdaj prej – vključno s testiranjem usklajenih manevrov z »ribiškimi ladjami«, ki na radarjih delujejo kot civilna plovila, a v resnici izvajajo motilne operacije.

Kitajska ne skriva več svojih vojaških ambicij v Tihem oceanu – in čeprav uradno poudarja civilne ali defenzivne cilje, so nova pristajalna plovila in globokomorske naprave jasen signal. Kot je zapisal CNN, so barže »le bleščeči simbol vsega, kar PLA pripravlja za prihodnje ukaze Xi Jipinga«. ZDA verjamejo, da bi Kitajska lahko napadla Tajvan do leta 2027 – a tega ni mogoče z gotovostjo vedeti. Eno pa je gotovo: kitajska pripravljenost narašča.