Država jih lahko pahne v nelikvidnost

Ministrstvo za okolje in prostor krepko zamuja z dogovorjenim sofinanciranjem dveh velikih projektov iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb v mestni občini Slovenj Gradec. Neporavnanih računov je za 1,5 milijona evrov, prihajajo pa novi. Če denarja ne bo kmalu, občini grozi nelikvidnost.

V Slovenj Gradcu so morali najeti že dve likvidnostni posojili, da so lahko sproti poravnali vse obveznosti do izvajalcev na obeh gradbiščih. Na prvem občina s sredstvi iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb gradi bazen s parkom urbanih športov, na drugem je tik pred dokončanjem stanovanjski blok s 54 neprofitnimi stanovanji.

Darko Sagmeister, vodja oddelka za negospodarske dejavnosti, proračun in splošne zadeve, je povedal, da ministrstvo za okolje in prostor s plačili zamuja že več mesecev. In sicer za bazen (naložba je skupaj s parkom vredna 8,6 milijona evrov) od oktobra lani, za blok (gradnja bo stala 3,6 milijona) pa so plačila najprej prihajala z zamudo, nato so se ustavila. »Za blok imamo trenutno odprtih za 776.000 evrov terjatev,« je povedal Sagmeister.



Z občine so na ministrstvo za okolje in prostor pa tudi na ministrstvo za finance poslali več pisem, a pojasnil, zakaj nastajajo zamude in kdaj bodo odpravljene, niso dobili. Nam so odgovorili, da ministrstvo izstavljene situacije, ki so pravilne, plačuje v roku.
 

Račune je treba razčistiti

»Zamuda lahko nastane, če je treba posamezne elemente računov razčistiti in odgovora upravičenci ne pripravijo pravočasno. Prav tako lahko zamude nastanejo, če se spremenijo elementi upravičenih stroškov,« so odgovorili z ministrstva za okolje in prostor in dodali, da si občine v takih primerih pomagajo s kratkoročnimi posojili pri bankah, ki jih na podlagi podpisanih sofinancerskih pogodb z ministrstvom brez težav odobrijo.



»Predfinanciranje pri evropskih projektih je za občine in druge upravičence običajno in sestavni del vseh operacij, ker je treba pred izplačili opraviti ustrezna upravljalna preverjanja v skladu z zahtevami Evropske unije. Navedeno rešujejo brez težav tudi manjše občine in si ne moremo predstavljati, da bi bil zamik plačila lahko težava za mestno občino,« so sporočili z ministrstva.
 

Nezaupanje do občin

V Združenju mestnih občin Slovenije (Zmos), ki ga trenutno vodi župan Kranja Matjaž Rakovec, ocenjujejo, da je sodelovanje z zaposlenimi na ministrstvu za okolje in prostor na splošno korektno, glavna težava pa so prezahtevni in zelo togo nastavljeni postopki potrjevanja projektov. »To povzroča veliko administrativno breme tako za mestne občine v vlogi upravičencev do evropskih sredstev kot tudi za zaposlene na ministrstvu,« je dejal Matjaž Rakovec.



In kako postopek poteka? »Ob popolnem zahtevku običajno sledi izplačilo v pričakovanem času. Problematična pa je pot do potrditve zahtevka za izplačilo evropskih sredstev. Zajema izjemno podroben pregled dokumentacije z več zahtevami za pojasnila, spremembe zahtevkov … Gre za številne korake in vsak traja tudi več tednov ali mesecev,« so pojasnili v Zmosu, kjer so že večkrat predlagali poenostavitve postopkov, na primer vsaj sklenitev pogodbe o sofinanciranju na celoten odobren znesek sofinanciranja. V združenju upajo, da se bodo postopki, ki po njihovem kažejo na nezaupanje do občin, spremenili v finančni perspektivi 2021–2027.

Ministrstvo za okolje in prostor je slovenjgraški občini zaradi novih nastavitev v sistemu zavrnilo en sam zahtevek, preostali so popolni.