Previsoke plače, neupravičena izplačila, preveč dopusta

Neupravičeno obračunan dodatek za vodenje, sporno povračilo stroškov za uporabo mobilnih telefonov, izplačilo dodatka za delovno uspešnost mimo internega akta, neupravičeno nadomestilo za letni dopust, nakup goriva, ki ni bilo namenjeno za službene poti. Zaradi teh in še nekaj drugih nepravilnosti je računsko sodišče Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije za poslovanje v letu 2022 izreklo negativno mnenje. Na zvezi obžalujejo tako oceno, ki je niso pričakovali, jo pa spoštujejo in zagotavljajo, da se trudijo za transparentnost ter da so že med izvajanjem revizije izvedli ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

V zvezo je vključenih 13 medobčinskih društev gluhih in naglušnih, prek katerih povezuje več kot 4500 članov. Leta 2022 je imela skoraj 1,46 milijona evrov prihodkov, ki jih je pridobila iz sredstev FIHO, iz naslova materialnih pravic in dejavnosti zveze, iz proračunskih in drugih javnih sredstev, donacij in drugega. V revidiranem obdobju je imela devet oziroma deset zaposlenih za nedoločen čas, dve osebi pa za določen čas, njuno zaposlitev je financiral program ministrstva za kulturo. Odgovorni osebi za poslovanje sta bili tedaj in sta tudi zdaj predsednik Mladen Veršič in sekretar Matjaž Juhart.

Neskladje s predpisi je računsko sodišče ugotovilo tudi pri tem, da je zveza zaposlenemu na delovnem mestu sekretar, ki je bil uvrščen v 54. plačni razred po lestvici javnega sektorja, obračunavala osnovno plačo v znesku 3827 evrov bruto namesto 3661 evrov, koliko bi največ lahko. Ocenili so, da je tako od januarja do septembra 2022 obračunala za 1488 evrov višjo osnovno plačo od dopustne, hkrati mu je neupravičeno izplačala nadomestilo za neizrabljen letni dopust v znesku 2640 evrov. Julija 2024 je zveza sekretarju poslala zahtevek za vračilo preveč izplačanih plač, kar je zaposleni potem tudi storil, vrnil je tudi nepravilno izplačan dodatek za vodenje. Glede nadomestila pa so pojasnili, da je bilo izplačilo izvedeno na podlagi sklepa, ki ga je podpisal predsednik, ker izraba dopusta ni bila možna zaradi povečanega obsega dela.

Revizorji so zaznali, da je zveza delavcem neupravičeno izplačala dodatek za vodenje oziroma položajni dodatek v skupnem znesku 7317 evrov, terenski dodatek 751 evrov in povračilo stroškov za uporabo mobilnih telefonov v ocenjenem znesku 668 evrov.

Dvanajst zaposlenim dodatka za delovno uspešnost v višini 50 odstotkov osnovne plače zaposlenega, skupna vsota je bila 56.566 evrov, ni obračunala v skladu z internim aktom. Na zvezi so leta 2023 pripravili ustrezne spremembe pravilnika.

Nadalje je prav vsem zaposlenim nepravilno določila dni letnega dopusta, od dva do šest dni več, kot jim pripada. Enemu strokovnemu sodelavcu pa je, na primer, dodelila dodatnih sedem dni dopusta za sklenitev zakonske zveze. To ni razlog za dopust, temveč za odsotnost z dela z nadomestilom plače, in to za tri dni.

Najmanj 1633 evrov so porabili za nakup goriva, ki ni bilo namenjeno za službene poti oziroma službene avtomobile, zaposlenemu izplačali za 140 evrov višjo kilometrino, kot mu je pripadala, ter poravnala za 823 evrov stroškov vzdrževanja hotelsko-gostinskega objekta v Fiesi, ki ga je oddajala, čeprav bi jih skladno s pogodbo moral kriti najemnik.

Med nepravilnostmi so našteli še sklenitev pogodbe o zaposlitvi na delovno mesto, za katero kandidat ni izpolnjeval vseh s sistematizacijo določenih pogojev. Zveza je odgovorila, da daje možnost zaposlitve tudi osebam z izgubo sluha, ki zaradi neurejenega dostopa do izobraževanja nimajo enakih možnosti pri študiju. Delavec se je leta 2014 vpisal na nadaljevanje študija, ki pa ga še ni zaključil. 

»Delo z računskim sodiščem je bilo absolutno korektno in profesionalno. Kot organizacija se res trudimo, da smo transparentni. Podvrženi smo rednemu nadzoru fundacije FIHO, nadzorujejo nas ministrstva, ki sofinancirajo projekte, vsako leto imamo revizijo, saj imamo več kot milijon prihodkov,« se je odzval Matjaž Juhant, ki ga je negativna ocena užalostila in je ni pričakoval. Zagotovil pa je, da so vse nepravilnosti odpravili in da priporočila računskega sodišča glede nadaljnjega poslovanja »pri nas živijo«. »Smo invalidska organizacija, nimamo zaposlenih pravnikov, odvetnikov, kadrovikov. Pogosto uporabljamo zunanjo pomoč in naredimo tudi kakšno napako. Ugotovljene napake smo sanirali in vse povrnili, kar dokazuje tudi to, da računsko sodišče ni zahtevalo nobenega odzivnega poročila,« je dejal.