Dobrodelno kolesarjenje za nepokretne

»Fizična aktivnost in dostopnost kolesarjenja sta zelo pomembna za vse, tudi za starejše in ljudi z oviranostmi v gibanju,« je ob predstavitvi humanitarnega kolesarskega maratona Kolesarimo.Skupaj poudarila Monika Ažman, predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege, in dodala, da se morda prav medicinske sestre najbolj zavedajo, kako pomembno je kolesarjenje.

Ob prvem praznovanju dneva slovenskega športa, 23. septembra, ki je od letos državni praznik, se je v organizaciji Kolesarske zveze Slovenije in fundacije Neurotrust ter s podporo Olimpijskega komiteja Slovenije začel prvi virtualni kolesarski maraton. Na njem lahko udeleženci do 4. oktobra kolesarijo na poljubno izbrani trasi deset dni. Najmlajši naj bi prepeljali s kolesom ali poganjalčkom simboličnih 239 metrov, ljudje z gibalnimi oviranostmi ali starejši prav toliko na vozičku, je včeraj v parku doma starejših občanov Ljubljana Vič - Rudnik dejal Martin Krašek iz kolesarskega društva Rog. Osnovna kategorija maratona je dolga 23,9 kilometra, zahtevna pa 239 kilometrov, dokaz o udeležbi je digitalni zapis opravljene poti.

Simbolična prijavnina (na spletni strani kolesarimoskupaj.si) stane en evro, ves izkupiček bo šel za donacijo domovom starejših občanov, za nakup školjčnih stolov, s katerimi je nepokretnim ali težko pokretnim omogočeno zapustiti posteljo ali sobo, je napovedala Nina Kobler, predsednica uprave fundacije Neurotrust, ustanove za nevrorehabilitacijo, kjer želijo z akcijo spodbuditi mobilnost starejših. Za isti namen je mogoče prispevati pet evrov s pošiljanjem sporočil SMS (s ključno besedo KOLESARIMO5 na številko 1919). Kot prvo večjo donacijo, plod neposrednega dogovora med donatorjem in Neurotrustom, pa je direktor družbe CSA svetovanje Andrej Cerk že predal školjčni stol. Pri tem je izrazil prepričanje, da bo šel v prave roke, sama donacija pa bo zgled za druge.

Omejeno družabno življenje v domovih starejših

Kje te stole najbolj potrebujejo, bodo ugotovili v skupnosti socialnih zavodov, kjer je po besedah strokovnega sodelavca Marka Žule združenih večji del (oziroma 88) domov za starejše v državi. Kot je dejal, med epidemijo oskrba v domovih na področju zdravstvene nege, osnovne pomoči nepokretnim, na primer, nujne medicinske pomoči, ni bila okrnjena, zataknilo pa se je pri družabnem življenju in obiskih svojcev. Ker domovi večinoma niso bili projektirani tako, da bi bile v njih različne cone, so zanje uporabili skupne prostore, prostore za rehabilitacijo in nekatere druge. Pri tem je opozoril na trud zaposlenih, ki so pri nadomeščanju socialnih stikov pomagali pri stikih s sodobno tehnologijo, ter pomoč prostovoljcev. Akcija, kot je Kolesarimo.Skupaj, pa po njegovih besedah prinaša v domove starejših tudi v sedanjih časih več optimizma.

Moniko Ažman, pred dnevi za nov štiriletni mandat izvoljeno predsednico zbornice zdravstvene in babiške nege – zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, skrbi, da so medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje te ravni prezrta skupina, ki bo izumrla ali pa odhajala na delo v tujino, če se ne bo kaj spremenilo, če država ne bo zadržala kadra in pritegnila mladih, da se bodo odločali za ta poklic.

Melita Zorec, direktorica DSO Ljubljana Vič- Rudnik, je povedala, da so v tem domu imeli primer koronavirusa že v prvem valu, a so širjenje s pravočasnim in ustreznim ukrepanjem zajezili. Ob vsem tem seveda trpi družabno življenje, fizioterapija je postala individualna v zunanjem naravnem okolju. Za varovance po možganski kapi in tiste, ki pretežno ležijo, so pripravili posebne programe, da niso ves dan v postelji. Ob tem pa je Zorčeva opozorila še na financiranje, ki bi moralo biti tako, da bi bili vsi zadovoljni.