Ljubljana – Primer predsednika mariborskega delovnega sodišča Stanka Omerzuja, ki je zalezoval nekdanjo intimno prijateljico in bil obsojen na polletno pogojno kazen, osumljen pa je tudi, da naj bi iz sodnega spisa o tem primeru izmaknil enega od dokumentov ter s tem storil kaznivo dejanje tatvine v zvezi s kaznivim dejanjem preprečitve dokazovanja, je bil menda povod, da želi disciplinska tožilka spremeniti zakonodajo.

Vrhovni sodniki so namreč zavrgli njeno tožbo, s katero je želela doseči razveljavitev sklepa disciplinskega sodišča. Z njim je bil sodnik Omerzu razbremenjen disciplinske odgovornosti za nenavadne manevre na sojenju zaradi zalezovanja svoje nekdanje intimne prijateljice, zaradi česar je bil nedavno tudi obsojen.
 

Kaj predlaga disciplinska tožilka

Pristojnost za izvedbo disciplinskih postopkov proti sodnikom je bila s sprejetjem zakona o sodnem svetu pred dvema letoma v celoti prenesena na sodni svet oziroma njegove disciplinske organe. Prve izkušnje na tem področju so pokazale, da so nekatere zakonske določbe pomanjkljive, nejasne oziroma celo ustavno sporne. Tako meni disciplinska tožilka, vrhovna sodnica Marjeta Švab Širok. Ocenjuje, da sedanja zakonska ureditev, po kateri disciplinski tožilec nima na voljo nobenega pravnega sredstva, ni ustrezna. Poenostavljeno to pomeni, da na odločbo disciplinskega organa oziroma disciplinskega sodišča tožbo lahko vloži nezadovoljni sodnik, ki ga je doletela sankcija, disciplinskemu tožilcu pa to ni omogočeno. Tudi zoper odločbo disciplinskega sodišča bi bilo po njenem mnenju zato treba omogočiti sodno varstvo oziroma upravni spor. »Sedanja ureditev resno postavlja pod vprašaj smiselnost vlaganja predlogov za izrek disciplinske sankcije,« je prepričana Marjeta Švab Širok.

Pobud za uvedbo disciplinskega postopka zoper sodnike je po njenih besedah veliko, zato bi moral disciplinski tožilec dobiti vsaj dva namestnika, ki bi lahko skupaj z njo vlagala predloge za disciplinsko sankcioniranje sodnikov. Prav tako se zavzema za javnost disciplinskih postopkov.








 

Ministrstvo pobudo proučuje

Na ministrstvu za pravosodje nimajo informacij, ki bi kazale na neučinkovitost disciplinskih postopkov, katerih razlog bi bil normativne narave, bodo pa pobudo disciplinske tožilke »temeljito proučili« ter pridobili tudi stališča sodnega sveta in sodniškega društva. Odvetnik Franci Matoz, ki je v imenu Janeza Janše vložil skoraj milijonsko odškodninsko tožbo proti državi, tožilki in štirim sodnikom, ki so prvaka SDS poslali v zapor in naj bi mu škodo povzročili namenoma, pobudo disciplinske tožilke za spremembe podpira. Ocenjuje, da je sedanja ureditev, ki disciplinskemu tožilcu odreka pristojnost za vložitev pravnega sredstva zoper odločitev disciplinske komisije sporna. Sodnikom, s katerimi se srečuje na sodišču ob zastopanju strank – ne glede na omenjeno odškodninsko tožbo –, ne očita, da zakonodajo kršijo namerno. »Velikokrat pa se v sodnih postopkih ne morem izogniti občutku, da se sodniki zaradi 'pospešitve postopka' tudi namerno zatekajo k tako imenovanim relativnim kršitvam zakona, saj vedo, da instančno sodišče ne bo sankcioniralo kršitve zakona,« svoje izkušnje povzema Matoz. Da je treba spremeniti ureditev, ki disciplinskemu sodišču zdaj ne daje na voljo nobenega pravnega sredstva, s katerim bi preizkusil odločitev disciplinskega sodišča, ocenjuje tudi Boštjan J. Turk, predavatelj in svetovalec, medtem ko je profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič prepričan o nasprotnem. Ocenjuje, da je ureditev ustrezna in zakona o sodnem svetu ne bi spreminjal.