Šarčeva kamniška ekipa ima veliko idej, kako upravljati državo. Zamisli, kako povečati vpliv, kar mrgoli, ne glede na to, da se je lomastenje politike po gospodarstvu doslej izkazalo za škodljivo.
Državna podjetja so bila manj dobičkonosna, bolj zadolžena in manj učinkovita kot primerljivi domači in regionalni tekmeci. V nekaterih, tako ugotavljajo novi kitajski lastniki, so se šli tudi »kreativno računovodstvo«, za katerim so odgovorni skrivali slabo vodenje družbe. Negativni ekonomski vpliv vpetosti politike na korporativno upravljanje je po izračunih gospodarske zbornice dosegel kar 6600 evrov na državljana.
Ena od idej, kako povečati vpliv politike, je zdaj tudi sprememba »namembnosti« slabe banke. Zakonodajo bi spremenili tako, da bi Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) omogočili, da bo lahko kupovala deleže v družbah, v katerih nima neposrednega interesa – torej ni ne upnica teh družb in ne njihova solastnica. Glavni izvršni direktor DUTB to sicer zanika.
DUTB naj bi postala tudi velika investitorica na stanovanjskem področju.
Zgradila naj bi 4500 stanovanj, projekt pa naj bi bil vreden več kot pol milijarde evrov. Mimogrede, zakaj že imamo stanovanjski sklad?
Slaba banka bi po eni od idej, ki so zakrožile po kuloarjih, vstopila tudi v bančništvo in postala solastnica Deželne banke Slovenije. Gradila bi menda domove za upokojence, razmisleki o tem, da bi postala tudi letalski prevoznik, pa so potihnili …
Jernej Vrtovec FOTO: Leon Vidic/Delo
Jernej Vrtovec (NSi), ki vodi parlamentarno preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja DUTB, meni, da so zaradi nepravilnosti, ki so se dogajale v slabi banki, omenjene ideje nedopustne. DUTB je bila ustanovljena za točno določene namene ob sanaciji bank in z omejenim rokom trajanja, očitno pa se iz nje zdaj želi narediti, je prepričan, nekakšen državni kolhoz, s katerim bi omogočili povečanje vpliva politike v gospodarstvu. DUTB doslej ni bila zaupanja vredna ustanova, ne glede na uprave, ki so jo vodile, dodaja.
Podatki kažejo, da DUTB še vedno upravlja kar polovico vrednosti sredstev iz leta 2014, na drugi strani pa primerjava z avstrijsko slabo banko Heta kaže, da je ta svojo nalogo skorajda opravila, saj bo do konca leta likvidirala že več kot 90 odstotkov začetne aktive.
DUTB bi morala po prvotnih načrtih že ugasniti, bila je namreč ustanovljena z omejeno življenjsko dobo, ki pa ji je bila podaljšana do konca leta 2022. Tako naj bi zagotovili možnosti za prodajo premoženja, ki ga upravlja, brez pritiska in po ceni, s katero bi v čim večji meri povrnila sredstva davkoplačevalcev za sanacijo bank.
Ali je bila ustanovitev slabe banke, po vsem, kar vemo danes, slaba poteza? Vprašanje je zdaj povsem brezpredmetno. Niso redke ocene, da bi vsaka normalna vlada morala DUTB čim prej zapreti. A do normalnosti je očitno daleč.
Komentarji