Borut Pahor ostal zvest samemu sebi

Borut Pahor je končal drugo leto svojega drugega petletnega mandata na funkciji prvega človeka v državi. Od prvega dne položaj predsednika republike razume kot aktivno vlogo povezovanja in sodelovanja. »Omenjeno poslanstvo bom še bolj zavzeto opravljal prihodnje leto in do konca mandata,« je zapisal v poročilu o svojem delu v letu, ki se izteka.

Med temami, za katere se je letos posebej zavzel, je sprememba volilne zakonodaje. Opravil je sedem srečanj, na katerih so si prizadevali za uskladitev političnih strank o tem. Po zaostritvi odnosov med parlamentarnimi nadzorniki in Sovo je predsedniku vlade predlagal sklic sveta za nacionalno varnost – in od Marjana Šarca dobil košarico.

Vlade sicer noče ne kritizirati ne hvaliti. Ne glede na brezbarvnost njegovih izjav, ostaja najbolj priljubljen politik v državi. Z več kot 106.000 sledilci je kralj instagrama med politiki; prvak SDS Janez Janša, prav tako eden najbolj aktivnih politikov na družbenih omrežij pri nas, jih ima na twitterju, prek katerega javnost seznanja s svojimi stališči, polovico manj.

Borut Pahor, za nekatere tudi neskončni politični oportunist, ki s svojimi bizarnimi objavami tudi iritira, je letos gostil enajst državniških obiskov, sam pa jih je v tujini opravil 27. Ko je bil v Švici, je razkril, da je skozi daljnogled iz hotelske sobe sprva res občudoval Eiger, 3967 metrov visoko goro v Bernskih Alpah, nato pa ga je prevzela privlačna atletinja, ki se je ogrevala na bližnjem stadionu. Ni se mogel upreti niti objavi o laku za lase, ko je med obiskom v Novem Sadu ob fotografiji zapisal, da »sicer strašno piha košava, vendar se to na moji frizuri ne opazi, saj uporabljam trivremenski lak«.


 

Sodoben, a kritiziran politik

Pahorjeva rdeča nit delovanja, njegova edina vsebinska točka in tudi edini dosežek njegove kariere je poskus dviga politične kulture, ocenjuje njegov nekdanji (politični) sopotnik Sebastjan Jeretič, po njegovem mnenju je tudi edini, ki se dosledo trudi za to in državnost postavlja nad dnevno politiko.

»Je seveda kralj instagrama, to je pač marketing in nujni del sodobne politike,« dodaja Jeretič. Po njegovem mnenju tudi iskreno verjame v to, kar govori. »Premalo je iskrenega dialoga, da se sliši drugega, in premalo sodelovanja za oblikovanje skupnih ciljev in poti do njih. Preveč je nestrpnega, sovražnega in celo izključujočega govora. Preveč je zavračanja sodelovanja,« je Borut Pahor med drugim opozoril v govoru pred minulim državnim praznikom v Cankarjevem domu, ki ga je prvi predsednik Slovenije Milan Kučan označil za »pravljico«.



Žiga Turk, pripadnik desnega intelektualnega kroga, opozarja, da kritike na aktualnega predsednika države letijo predvsem z levega političnega pola. »Jeza je razumljiva, saj jim kaže ogledalo, kakšna bi levica lahko bila, če bi socialisti postali demokrati,« je prepričan. Po njegovem je Pahor funkcijo predsednika republike povzdignil v tisto središčno os, ki državljane združuje in povezuje.

Predsedniška palača je mesto iskanja soglasja – pa naj gre za dnevnopolitične zadeve ali za temeljna vrednostna vprašanja, ki so povezana z našo preteklostjo. »Pozna se, da se je obdal s svetovalci, ki so modrejši in bolj izkušeni od njega. Tukaj mislim predvsem na Ernesta Petriča, Boštjana Žekša in Franceta Arharja. Pri javnem oglašanju ne zapade v tekmovanje, kdo bo prej in bolj goreče branil to ali on pozicijo oziroma se pridružil tej ali oni politični čredi,« dodaja.

Na drugi strani ocenjevalcev je Boris Vezjak z mariborske filozofske fakultete, ki je kritičen do tega, da predsednik izrecno noče komentirati delovanja vlade, k čemur se je »škandalozno skoraj zaobljubil, podobno kot tudi ne želi delovati kot moralna avtoriteta«, posledično zato ni prav nič presenetljivo, da so se pričakovanja javnosti do njegovih ravnanj skozi leta močno znižala.

V iztekajočem se letu Vezjak posebej izpostavlja izrazito nediplomatski jezik, na primer, ko je predsednik izjavil, da so ZDA za našo državo edini pravi partner in zaveznik, da pa to nista ne Ruska federacija ne Kitajska. Ali njegov enostranski poziv k sklicu sveta za nacionalno varnost, ki ni bil dogovorjen z vlado, zaradi česar je prejel premierjevo košarico.



»Še bolj neroden, samovšečen in Sloveniji škodljiv je primer njegovega soliranja glede vstopa Turčije in Ukrajine v Evropsko unijo s stališčem, diametralno nasprotnim uradni politiki naše države in zunanjega ministrstva, ko je novačil za 'poseben status' omenjenih držav. Nekaj podobno solističnega velja tudi za samozavest, s katero je ponosno pojasnil, da mu v Kočevski Reki ni težko nastopati ob zaporniku Igorju Bavčarju in da bo do konca mandata proslavo ob domnevnem prvem postroju slovenske vojske obiskoval ne glede na izbiro glavnega govorca in ne glede na dejstvo, da tam retuširajo zgodovinske fotografije,« našteva Vezjak.


 

Kaj še pravi statistika

Borut Pahor je letos prejel 16 prošenj za pomilostitev, v celotnem drugem mandatu pa 57. Ugodil je le eni prošnji. Letos je podelil 41 odlikovanj. Na naslov njegovega urada je prispelo 371 pisem, skoraj polovico manj kot lani, od tega nekaj iz tujine in dve anonimni. Največ pisem, 12 odstotkov, je bilo s področja socialnega varstva. Največkrat je šlo za prošnje za pomoč v finančni stiski, predvsem zaradi nezmožnosti plačevanja tekočih življenjskih stroškov, predvsem upokojencev z minimalnimi pokojninami.