Direktor policije bo sledil navodilu ministra

Ljubljana – Prah glede usmeritev in obveznih navodil notranjega ministra Aleša Hojsa vršilcu dolžnosti generalnega direktorja policije Andreju Juriču, naj izvede revizijo nekaterih končanih postopkov, ki jih je obravnaval Nacionalni preiskovalni urad (NPU), se še ni polegel. Do te namere so ostri tako v stroki kot v policijskem ­sindikatu.

Policijski sindikat Slovenije (PSP) je pripravil pravno mnenje, iz katerega izhaja, da so usmeritve in navodila pravno nedopustni ter da se policistke in policisti zaradi izvajanja spornih usmeritev in navodil lahko spravijo v pravdni ali kazenski postopek. »Od ministra za notranje zadeve zahtevamo, naj sporne usmeritve in navodila nemudoma odpravi, vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije pa pozivamo, da ne izvaja spornih usmeritev in navodil, ker bi s tem lahko povzročili prepovedane posledice na škodo pravic uslužbencev iz delovnopravnega razmerja,« so zapisali v PSP.

Da se v zgodovini še ni zgodilo, da bi minister odredil revizijo točno določenih primerov, je opozoril tudi nekdanji dolgoletni policist, zdaj predavatelj na fakulteti za varnostne vede, Miroslav Žaberl. Prepričan je, da je minister s tem presegel svoje pristojnosti.
 

Karavana gre naprej

Minister Aleš Hojs je očitke v javnosti, da deluje nezakonito, že večkrat označil za neutemeljene, zato ni naredil koraka nazaj. Rokave so po njegovih navodilih na policiji že zavihali.

»Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije se je odločil, da bo nadzorna skupina, ki že izvaja strokovni nadzor dela NPU – ta je bil načrtovan decembra lani z letnim načrtom nadzorov –, preverila tudi aktivnosti policije v primerih preiskave suma storitve določenih kaznivih dejanj, kot izhaja iz dokumenta ministra,« so nam sporočili z generalne ­policijske uprave.

Pojasnili so, da skupina vsebinsko ne bo znova odpirala primerov, niti se ne bo opredeljevala do usmeritev državnega tožilca, bo pa preverila ukrepe policistov po zaznavi suma storitve kaznivih dejanj, ali so policisti o sumih celovito obveščali pristojnega tožilca ter ali so ravnali skladno z njegovimi usmeritvami. Preverjanje bo potekalo enako kot v drugih primerih zahtev za poročanje ministra. Na vprašanje, kdo bo opravljal delo, so nam pojasnili, da bodo to strokovnjaki s področij policijskega dela, ki so predmet nadzora. Delo morajo končati prihodnji mesec.

Vodja nadzora mora napisati poročilo o ugotovitvah in ga skladno s pravili za izvajanje nadzora v policiji najpozneje v 15 dneh po končanem nadzoru poslati vršilcu dolžnosti generalnega direktorja policije.

Kot smo poročali, je sporno predvsem to, da je Hojs selektivno izbral primere (domnevno pranje denarja prek NLB, žilne opornice ...), katerih postopki se niso končali po pričakovanjih vladajoče SDS, predvsem pa primere, v katerih je predkazenski postopek usmerjalo pristojno tožilstvo. To naj bi bilo v neskladju z zakonom o organiziranosti in delu v policiji, čeprav, kot pravijo na policiji, ne bodo preverjali usmeritev tožilstva.

Zakon sicer dopušča, da minister usmerja delo policije, preprečuje pa ministru pristojnosti glede usmerjanja na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, če je primer prevzel pristojni državni tožilec. Prav zaradi kompleksnosti in ­specifike tožilstvo usmerja tako rekoč vse primere, ki jih obravnava NPU.

Tožilci so si pridobili zaupanje svojega šefa

Na vrhovnem državnem tožilstvu so nam odgovorili, da za presojanje postopkov iz zakona o organiziranosti in delu policije nimajo pristojnosti, prav tako generalni državni tožilec oziroma državno tožilstvo nima pristojnosti za vključevanje v notranje postopke nadzora v drugih institucijah.

»Za delovanje pravne države je ključno spoštovanje veljavnih predpisov in delovanje izključno v mejah predpisanih pristojnosti, skladno s tem pričakujemo, da bosta delo državnih tožilcev in ocena delovanja državnega tožilstva izvedena skladno z zakonom o državnem tožilstvu in da bodo to počeli izključno organi, ki so za to pristojni. Hkrati tudi sami ne posegamo v pristojnosti drugih institucij,« so zapisali in sklenili, da generalni državni tožilec Drago Šketa zaupa v zakonitost, strokovnost in pravilnost odločitev državnih tožilcev.