Dilemo Golob ali Janša bo odločila bitka za partnerje in satelite

Terenska kampanja dvajsetih strank, ki se letos potegujejo za vstop v državni zbor, je ta konec tedna dosegla vrhunec. Prihodnji podaljšani konec tedna v času največjega krščanskega praznika ni pričakovati tako intenzivne kampanje, saj gre za družinski praznik. V prihajajočem in zadnjem tednu kampanje bodo pomembno vlogo odigrala televizijska soočenja, prvič se bo na njih pojavil predsednik vlade Janez Janša, ki ga je do zdaj okupiralo predvsem reševanje ukrajinske krize in posledic, ki jo prinaša vojna v Evropi. Na najpomembnejše dogodke vas bomo do takrat opozarjali tudi z nedeljskim novičnikom.

Vedeti več pomeni imeti moč.

SVEŽE VOLILNE PREFERENCE: Sveža javnomnenjska anketa Barometer je potrdila, da sta kandidatki za zmago na letošnjih rednih parlamentarnih volitvah, Gibanje Svoboda in SDS, dokončno odskočili od preostale strankarske konkurence. Obe stranki sta glede na mesec prej nekoliko pridobili, Gibanje Svoboda je skočilo z 18,8 odstotka podpore na 19,8 odstotka, SDS pa s 17,2 na 18,6 odstotka. Vse druge stranke se gibljejo v območju enoštevilčne podpore, parlamentarni prag, ki je štiri odstotke, pa bi jih zanesljivo prebilo šest, kar kaže, da se bo fragmentacija parlamentarnega prostora vendarle nekoliko zmanjšala.

TELEVIZIJSKI DUEL JANŠA-GOLOB: Predsednik vlade Janez Janša se je doslej izogibal predvolilnim soočenjem na javni in komercialnih televizijah. To se bo spremenilo v sredo, ko je Janša napovedal udeležbo na soočenju, ki ga pripravljata televiziji Nova 24 TV in Planet, obe v lasti madžarskih lastnikov, ki sodijo v krog madžarskega premierja Viktorja Orbána. A na to soočenje ne bo predsednika stranke Gibanje Svoboda, ki zavrača udeležbo na soočenjih, ki jih po njegovih besedah organizirajo strankarski mediji. Ali se bosta ključna kandidata za premierski stolček v tej kampanji sploh soočila, ni znano.

BOJ ZA KOALICIJSKE PARTNERJE: Bolj kot sama relativna zmaga na letošnjih parlamentarnih volitvah je pomembno, koliko njunih partnerjev oziroma satelitskih strank se bo uvrstilo v državni zbor. Za zdaj bolje kaže Robertu Golobu, saj bi parlamentarni prag po zadnji anketi prestopile tri stranke Koalicije ustavnega loka – SD, Levica in LMŠ. Najbolj ogrožena je SAB, ki se je v zadnjih mesecih znašla v trendu padanja podpore. Na drugem polu Janša lahko pri sestavljanju svoje četrte vlade računa le na gotovo podporo Nove Slovenije, ki se je zadnji mesec nekoliko okrepila, slabše pa kaže koaliciji Povežimo Slovenijo in stranki Naša dežela, ki sta za zdaj pod parlamentarnim pragom.

GOLOB ALI FAJONOVA: Hkrati je anketa dala odgovor na vprašanje, kdo na levi sredini ima dovolj podpore za mandatarsko mesto. Predsednica SD Tanja Fajon, z njo pa tudi večji del stranke, še vedno vztraja pri mandatarskih ambicijah, čeprav nima niti podpore znotraj Kula, kjer povolilni dogovor sicer določa, da mandatarja da tista stranka, ki dobi največ glasov med njimi. Stranka Gibanje Svoboda je namreč tako močno odskočila od vseh strank Kula, da je njena podpora skoraj tolikšna kot seštevek podpore vseh štirih strank koalicije Kul.

VOLILNA KAMPANJA V POLNEM ZALETU: Konec tedna so bili na terenu po številu dogodkov najbolj dejavni v SDS, SD in Novi Sloveniji. Sploh stranke, ki imajo vzpostavljeno terensko organizacijo, mrzlično organizirajo različna predvolilna srečanja. Večina strank po Sloveniji potuje s predvolilnimi avtobusi ali kombiji, stranka Naša dežela Aleksandre Pivec pa se je odločila za predvolilno tovorno vozilo.

IZVAJANJE VOLILNE PRAVICE V ČASU EPIDEMIJE: Po letih stagnacije v volilni udeležbi, nazadnje je bila dobrih 52 odstotkov, se letos napoveduje precej višja, tudi zaradi aktivacije civilne družbe, ki državljane poziva na volitve. Ker so letošnje posebne po tem, da potekajo v obdobju epidemije, ki sicer uradno ni razglašena, je državna volilna komisija sklenila, da morajo zdravniki izdajati zdravniška potrdila, s katerimi bodo lahko volivci, ki se zaradi bolezni ne bodo mogli osebno zglasiti na volišču, zaprosili za glasovanje na domu. Na ministrstvu za zdravje sicer menijo, da sklep DVK nima ustrezne pravne podlage.

KOALICIJA OBVLADUJE DRUŽBENA OMREŽJA: Po podatkih agencije Kliping ima med predsedniki strank največ sledilcev na družbenih omrežjih, in sicer na twitterju, facebooku in instagramu skupaj, predsednik SDS Janez Janša. Na vseh platformah jih ima 170.000. Na drugem mestu je predsednik SNS Zmago Jelinčič, ki se je v kampanji aktiviral s prorusko retoriko, s skoraj 90.000 sledilci. Nato sledijo liderji koalicije Kul Marjan Šarec, Tanja Fajon in Alenka Bratušek. Robert Golob, ki je napovedal, da v nasprotju s predsednikom vlade ne bo uporabljal twitter profila, premore zgolj tisoč sledilcev. Slabši od njega je le predsednik Desusa, ki sploh ne uporablja družbenih omrežij in tako nima nobenega sledilca. Nasploh pa velja, da so na družbenih omrežjih najbolj aktivni predsedniki koalicijskih strank, Janša, Matej Tonin in Zdravko Počivalšek. Svojo aktivnost so konec tedna vsebinsko usmerjali v napade na Goloba in njegove domnevno »bosanske posle«.