Neomejen dostop | že od 9,99€
Dvajset strank, list in gibanj ima še dva tedna časa, da volivce prepričajo, naj jim dajo svoj glas. Za dosedanje volitve je nekako veljalo, da skoraj tretjina ljudi svojega favorita izbere v zadnjem tednu pred odločilnim dnem, po rezultatih rednega aprilskega barometra, ki ga je Mediana tokrat izvedla skupaj za Delo in Pop TV, pa bi lahko sklepali, da je že kar 80 odstotkov anketirancev opredeljenih. Zadnje merjenje javnega mnenja pred volitvami bomo objavili v petek, 22. aprila.
Na vprašanje, katero stranko bi najverjetneje volili, če bi bile parlamentarne volitve jutri, je med 1027 polnoletnimi prebivalci Slovenije, ki so sodelovali v raziskavi med 4. in 7. aprilom, 19,8 odstotka odgovorilo, da Gibanje Svoboda Roberta Goloba, 18,6 odstotka pa, da SDS. Obe stranki sta v primerjavi z marcem pridobili, Gibanje Svoboda odstotno točko, SDS še malenkost več. Razlika v podpori med Gibanjem Svoboda in SDS ni statistično značilna.
Tudi pri naslednjih šestih strankah je vrstni red ostal enak, kot je bil marca, so se pa nekoliko spremenile številke. Tretja SD je izgubila slabo odstotno točko (7,9), Levica skoraj dve (5,8). Sledita NSi (5,5) in LMŠ (4,6), ki se jima je krivulja obrnila rahlo navzgor, SAB (2,9) in Povežimo Slovenijo (2,8) imata slabši rezultat.
Kako je podpora razdeljena po polih? Aktualna vlada, če vanjo štejemo SDS, NSi, namesto Konkretno gibanje Povežimo Slovenijo, pa še Našo deželo zraven, bi skupaj dobila 29,2 odstotka, stranke Kula (SD, Levica, LMŠ in SAB) pa 21,1 odstotka. Če Kulu prištejemo še rezultat Gibanja Svoboda, bi dosegli 40,9 odstotka.
Nadaljuje se trend zmanjševanja deleža respondentov, ki ne vedo, komu bi zaupali svoj glas (12,5 odstotka marca, 11,7 aprila), in tistih, ki ne bi izbrali nikogar (4,5 odstotka marca, 3,9 aprila).
Večino časa do letošnjega februarja je delež opredeljenih anketirancev znašal med 55 in 60 odstotkov, od marca, ko Mediana meri tudi nove stranke, se je zvišal na 79 oziroma v aprilu že na 80 odstotkov.
Hkrati se povečuje tudi volilna namera. Aprila lani je 55 odstotkov anketiranih dejalo, da se bodo zagotovo udeležili volitev, tokrat je takih kar 70 odstotkov. Volilna udeležba leta 2018 je bila 52,6-odstotna.
Ob upoštevanju samo opredeljenih, ki bi se udeležili volitev, bi v parlament prišlo šest strank, Gibanje Svoboda (25,7 odstotka), SDS (23,1), SD (10,8), Levica (9), NSi (6,6) in LMŠ (5,7).
Kaj kaže predzadnji barometer priljubljenosti v tem mandatu vlade in državnega zbora? Vodilni je še naprej predsednik republike Borut Pahor, na drugo mesto pa se je prebil prejšnji mesec novinec na lestvici, predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob.
Minister za zdravje Janez Poklukar se je tudi po tem, ko koronavirus in zdravstvena kriza nista več v središču zanimanja javnosti, obdržal na visokem tretjem mestu. Sledi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, minister za zunanje zadeve Anže Logar in prvi med poslanci Igor Zorčič si delita peto mesto.
Delno se je spremenila podoba druge polovice lestvice. Nekaj mest v levo so se premaknili predsednik LMŠ Marjan Šarec, koordinator Levice Luka Mesec in predsednica SAB Alenka Bratušek, pa tudi prvak SNS Zmago Jelinčič.
Anketirani so bili tokrat bolj kritični do ministrice za izobraževanje Simone Kustec, predvsem pa do druge novinke na barometru prejšnji mesec, predsednice Naše dežele Aleksandre Pivec. V preteklih tednih ni bila deležna pozornosti le v poročilih o predvolilnih dogodkih in nastopih na soočenjih, temveč tudi v povezavi s stanovanjem, ki ga najema v Ljubljani. Z desetega mesta na barometru v marcu je zdrsnila na šestnajsto v aprilu. Povsem na začelju sta kot doslej ministra za notranje zadeve in kulturo, Aleš Hojs in Vasko Simoniti.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji