Desne in leve roke ministrov in Marjana Šarca

Ljubljana – »Predsednik vlade je Damirja Črnčeca imenoval na podlagi njegovih izkušenj, saj gre za priznanega strokovnjaka tako na teoretičnem kot na praktičnem področju,« so se iz kabineta Marjana Šarca odzvali na burne odzive v javnosti, ki jih je povzročilo imenovanje nekdanjega direktorja vojaške obveščevalno-varnostne službe in Sove, znanega po protimigracijski in ksenofobni retoriki. Presenetljive so še nekatere druge kadrov­ske izbire.

Med najbolj zaskrbljenimi zaradi sodelovanja Črnčeca v novi vladi so predstavniki Levice, ki pravijo, da bodo morali, če bodo koraki v desno premočni, razmisliti, kakšen bo njihov status. Šarcu so poslali odprto pismo z izrazi osuplosti tudi iz Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. V njem opozarjajo premiera, da »gre za človeka, ki v javnih izjavah brezsramno uporablja odkrito rasističen diskurz«.

​Šarec se ne želi opredeljevati do preteklih objav oziroma stališč Damirja Črnčeca. Od njega pričakuje, da bo, kot se je izrazil, sledil politiki in usmeritvam te vlade. Pomembni bodo dejanja in ­rezultati.



Nekdanji direktor vojaške obveščevalno-varnostne službe in pozneje direktor Sove Damir Črnčec je oseba, ki si je v kabinetu predsednika levosredinske vlade – ta se na deklarativni ravni zavzema za kulturo dialoga in strpno družbo – nihče ne bi upal napovedati. Varnostni strokovnjak in kolumnist revije Reporter je začel poklicno pot kot častnik Slovenske vojske, ki je leta 1999, pri komaj 26 letih, prevzel poveljevanje kontingentu Slovenske vojske v mirovni operaciji OZN na Cipru in še vedno velja za najmlajšega poveljnika kakšne slovenske vojaške odprave na tujem.

Črnčec je bil med organizatorji protestov pred sodišči v podporo Janezu Janši, a sta se s prvakom SDS, sodeč po njunih spopadih na družbenih omrežjih, v zadnjem obdobju razšla. To kaže tudi včerajšnji Janšev zapis: »Sedaj lahko vsi vidijo to, kar smo, pozno na žalost, odkrili pred 3 leti – pa mnogi niso verjeli. #podtaknjenec.« Črnčec se je odzval z besedami, da se s političnimi dinozavri ne ukvarja več.

Kot vodja vojaških obveščevalcev v preiskavi delovanja pripadnikov vojske, ki so pomagali pri vojaškem urjenju desničarskih skrajnežev, Črnčec ni našel nič spornega. Kot direktor Sove je v poročilu o desnem ekstremizmu v Sloveniji zapisal, da je težko potegniti ločnico med domoljubjem, desnim ekstremizmom in nasilnim desnim ekstremizmom. Ovadil je tedanjo novinarko Dela Anuško Delić, ki je razkrivala domnevne povezave med desničarskimi ekstremisti in stranko SDS.

V svojih zadnjih odzivih na pojave ekstremizma v Sloveniji v kontekstu paravojaške skupine Andreja Šiška je Črnčec zapisal, da je treba vse ekstremizme obravnavati enako. Sam pa tudi sindikalno delovanje rad opiše kot ekstremizem. Njegovo stališče do sodobnih varnostnih vprašanj je trdno in nedvoumno, velikokrat ga zabeli z zelo ostrimi in sovražnimi besedami. Razmeroma dobro to stališče povzameta stavka iz ene od njegovih kolumn: »Nič nezakonitih migrantov, to je edina dolgoročna varnostna politika. Ničelna stopnja do kakršnihkoli poskusov islamizacije in arabizacije naše družbe je imperativ.«
 

Novi in bivši

Šarec je poleg Črnčeca v svoj kabinet imenoval še pet državnih sekretarjev. Nekdanji predsednik uprave Leka Vojmir Urlep bo, med drugim, koordiniral področje zdravstva in financ, namigi pa so, da naj bi vodil tudi pogajanja s sindikati javnega sektorja. Upokojeni diplomat Roman Kirn, ki je bil med drugim veleposlanik pri OZN in v ZDA, bo svetovalec za zunanje zadeve, v kabinetu ostaja Igor Mally, ki je bil že v prejšnjem mandatu pri Cerarju zadolžen za evropske zadeve.

Dva člana kabineta sta prispevali dve koalicijski partnerici: SD nekdanjo ministrico za delo, družino in socialne zadeve Anjo Kopač Mrak, ki naj bi skrbela za socialna vprašanja in posebej področje dolgotrajne oskrbe, Desus pa nekdanjega poslanca Uroša Prikla, ki je bil sprva predviden za zdravstveno ministrstvo, a si je Samo Fakin vzel še nekaj časa, da si sam izbere ekipo.
 

General in ekonomist z namazanim jezikom

Še eno med imeni državnih sekretarjev, ki je zbudilo veliko pozornosti, je Dobran Božič na ministrstvu za zunanje zadeve.
Generalmajor Dobran Božič bo kot upokojenec, če se bo sploh kdaj hotel upokojiti, vnukom imel veliko povedati o svoji življenjski poti. Dvakratni magister je začel vojaško kariero leta 1993 in v dobrih 20 letih v vojski dosegel vse, kar se je doseči dalo. Bil je poveljnik prve brigade, ki velja za eno od udarnih pesti Slovenske vojske, vodil je kontingenta SV v Afganistanu in na Kosovu, med letoma 2012 in 2014 je delal kot načelnik generalštaba SV. Magister ekonomije z ljubljanske ekonomske fakultete je končal tudi National War College v Washingtonu, kjer študirajo častniki, ki kandidirajo za najvišje položaje v vojski.



Po razrešitvi s položaja načelnika generalštaba je Božič nekaj mesecev služboval kot vojaški predstavnik Slovenije v OZN, a se je iz New Yorka vrnil, ker mu zastareli obrambni zakon ni omogočil, da bi k sebi v New York preselil družino. Božič, ki je še kot vodja kontingenta na Kosovu javno povedal, da je naša vojska na tej nalogi tudi zato, da bi ščitila interese slovenskega gospodarstva, tudi zaradi te izjave velja za nekoliko nekonvencionalnega vojaka.

O njegovi prozahodni usmerjenosti ni dvoma. V kabinet zunanjega ministra Mira Cerarja prihaja s položaja direktorja vladnega urada za varovanje tajnih podatkov, kjer je bil zadolžen za vzpostavitev državnega sistema kibernetske varnosti. Sodobne varnostne izzive Božič zagotovo dobro razume, ima tudi bogata organizacijska in menedžerska znanja ter praktične izkušnje, a njegova dosedanja karierna pot kaže, da pogosto odstopi pred ciljem.

Menda sta si z Mirom Cerarjem blizu po načinu razmišljanja in gledanja na mednarodne odnose, njegovo imenovanje pa je razumljeno kot signal uravnoteženja v slovenski diplomaciji.

Tudi pri izbiri druge državne sekretarke, Simone Leskovar, se Cerar ni oziral na strankarsko izkaznico. Simona Leskovar je zdaj veleposlanica v Tokiu, pred tem je bila namestnica veleposlanice pri OZN v New Yorku, delala je tudi na veleposlaništvu v Washingtonu.
 

Dva izkušena na finančnem ministrstvu

Na ministrstvu za finance (MF), ki ga po novem vodi Andrej Bertoncelj, bosta nova državna sekretarja dva nadvse preizkušena kadra: dozdajšnja ministrica Mateja Vraničar Erman, ki bo spet pristojna za področje davkov in davčnega sistema, in Metod Dragonja – med drugim je že dvakrat vodil gospodarsko ministrstvo, bil tudi državni sekretar na MF in vodil Lek –, ki bo prevzel področje upravljanja državnega premoženja.



Na MF za zdaj ostajata prazni dve sekretarski mesti. Po naših neuradnih podatkih bo državna sekretarka za področje proračuna in javnega računovodstva verjetno še naprej Saša Jazbec, tako da je največja neznanka le še to, kdo bo na MF pokrival finančni sistem in mednarodne zadeve; za te je bil doslej zadolžen Gorazd­ Renčelj, ki se po naših podatkih vrača na ministrstvo za zunanje zadeve.
 

​Čas za spoznavanje

​Pri novi ministrici za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) Kseniji Klampfer bo eno mesto državne sekretarke zasedla dosedanja direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna Breda Božnik, ki je kandidirala na listi SMC.

Drugega državnega sekretarja namerava izbrati po tem, ko se bo podrobneje seznanila z delom in kadri na ­ministrstvu.
​Na izobraževalni resor je Jernej Pikalo vzel dva člana SD: dosedanjo državno sekretarko na MDDSZ Martino Vuk in Jerneja Štromajerja, ki je bil strokovni sodelavec v poslanski skupini.
 

Namesto v državni zbor za sekretarja

​Med člani SD, ki se jim na preteklih volitvah ni uspelo uvrstiti v državni zbor in bodo zdaj državni sekretarji, je tudi Jan Škoberne na ministrstvu za kulturo, drugi sekretar bo Vojko Stopar, ki je bil na tej funkciji med ministrovanjem Majde Širca.
Gospodarskega ministra Zdravka Počivalška bo tudi ta mandat spremljal Aleš Cantarutti.

Znano je, da si Počivalšek želi še naprej sodelovati z Evo Štraus Podlogar, ki pa je iz SD, nekateri v SMC pa imajo druge zamisli, kdo bi lahko zasedel njen položaj. Kandidatka za tretjo državno sekretarko, in sicer za malo gospodarstvo, je nekdanja poslanka SMC Andreja Potočnik.

​Na kmetijskem resorju, ki ga bo vodila Aleksandra Pivec, ostaja Tanja Strniša, prihaja pa še Jože Podgoršek, ki je bil doslej varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano.

​Na notranje zadeve k Boštjanu Poklukarju prihajata Natalija Kovač Jereb, ki je kandidirala na listi LMŠ, doslej pa je bila finančna inšpektorica na finančni upravi, in Sandi Čurin, ki je že bil zaposlen na MNZ kot koordinator delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi.

​Čeprav so jo pred volitvami v SD napovedovali kot bodočo pravosodno ministrico, bo mednarodna pravnica Dominika Švarc Pipan politično kariero začela kot državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje, ki ga bo vodila Andreja Katič, ob Gregorju Strojini, dolgoletnem predstavniku za odnose z javnostjo vrhovnega sodišča.



​Na ministrstvu za obrambo pri Karlu Erjavcu ostaja državni sekretar Miloš Bizjak, prihaja pa strokovnjak za obrambno-varnostna vprašanja Klemen Grošelj.



Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor bo predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Aleš Prijon, drugo mesto še ni zasedeno, skoraj zagotovo pa ga ne bo zavzel dosedanji minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki ostaja zaposlen na okoljskem ministrstvu.



Na ministrstvu za infrastrukturo bosta državna sekretarja Bojan Kumer, ki je to že bil v času ministra Sama Omerzela in bo zadolžen za energetiko, ter Nina Mauhler. Bralci Dela so jo spoznali leta 2011, ko smo poročali o tem, kako se je zavihtela na položaj v. d. generalne direktorice direktorata za železnice in žičnice. Do njenega imenovanja je bil tedaj skeptičen celo predsednik vlade Borut Pahor.
Tedaj je bila stara 38 let. Diplomirana ekonomistka in magistrica ekonomskih in poslovnih ved je kariero začela kot prodajna inženirka v družbi Slovenske železarne, d. d., Stroji in tehnološka oprema. Bila je vodja prodaje in distribucije v Preventu, kalila se je tudi v prevaljskem Leku. Ko je najvišji stolček na Slovenskih železnicah zasedel nekdanji prvi mož Slovenskih železarn in župan Prevalj dr. Matic Tasič, jo je vzel za svetovalko. Tasič je železnice po manj kot štirih mesecih zapustil, Mauhlerjeva je ostala. Za nekaj časa so jo kot svetovalko poslali na dobro plačano čakanje na delo, kasneje so jo zaposlili kot pomočnico direktorja za nabavno področje. Po podjemni pogodbi je sodelovala tudi s prometnim ministrstvom. Po odhodu z direktorata za železnice in žičnice je službovala v podjetjih Lesna TIP in TAM Europe, od januarja ima registriran espe.
Nekdanji minister Patrick Vlačič, pod katerim je dobila službo na direktoratu, njenega zdajšnjega imenovanja ni komentiral. Dodal je, da ima stike le z redkimi nekdanjimi sodelavci in da je najbolje, če Mauhlerjevo pokličemo. Povedala je, da ji sekretarsko mesto predstavlja velik strokovni izziv. Med uporabniki Tweeterja je znana pod imenom powersmoothie, ki zase pravi: »Pasji človek. Tudi mačji.«
 
V službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko bo državna sekretarka Nevenka Ribič, na uradu za Slovence po svetu in v zamejstvu pa Olga Belec.

Na prvi seji je vlada imenovala tudi generalnega sekretarja Stojana Tramteta, ki je vodil urad nekdanjega predsednika republike Danila Türka, v javnosti pa je odmeval nakup letalske vozovnice za v Bosno za več kot 80.000 evrov, kar je vzelo pod drobnogled računsko sodišče, zaradi česar je tedaj ponudil odstop, ki pa ga Türk ni sprejel.



Vlada je na ministrstvu za kulturo imenovala za vršilca dolžnosti ­generalnega sekretarja Bojana Kureža. ­Nekateri se ga bodo spomnili po tem, da je leta 2014 postal direktor zavoda ­Študentski kampus, v katerega je ­Študentska organizacija Univerze v ­Ljubljani (ŠOU) ­vložila več kot dva ­milijona evrov študentskega denarja.

Za svoje delo je prejemal okoli 3680 osnovne bruto plače, študentski ­kampus pa je danes še vedno predvsem sedež ­lokalov in ­potovalne ­agencije. ­Kurež, nekdanji vodja podmladka stranke SD, se je ­preizkusil tudi kot start up podjetnik. Za svoj ­projekt pametne zapestnice je na spletu zbral 738 ­dolarjev od ­želenih 90.000. ­Njegov mandat je omejen z imenovanjem generalnega sekretarja po javnem natečaju, vendar lahko traja največ šest mesecev.