Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Slovenija

Delamo vina, ki nosijo kravato in frak

Lastnik in vinar peničarske kleti Bjana iz Goriških brd pravi, da so dosegli začetno željo, da ne bi 'pokalo' samo za božič, novo leto in rojstni dan.
Sam rad pije vina z dobrimi zgodbami – posameznika, hiše, podjetja. Ne more piti vina od nekoga, ki mu ni simpatičen, ker morajo biti pri vinu zraven pozitivne emocije.  FOTO: Matej Družnik/Delo
Sam rad pije vina z dobrimi zgodbami – posameznika, hiše, podjetja. Ne more piti vina od nekoga, ki mu ni simpatičen, ker morajo biti pri vinu zraven pozitivne emocije.  FOTO: Matej Družnik/Delo
25. 12. 2022 | 05:00
17:06

V nadaljevanju preberite:

Beti Burger se je z vinarjem iz kleti Bjana Miranom Sirkom pogovarjala o tem, da mora vsako vino imeti v sebi iskro in da je pri peninah najpomembnejša eleganca. Povedal je, da bolj ko je trg razvit, nižja je stopnja sladkorja v popitih vinih. Izjema so seveda predikati, pozne trgatve in ledena vina. Razlog, da odpremo penino, pa niso samo praznovanja, lahko je to le dobro zaključen konec tedna. V njegovi kleti ga je fotografiral Matej Družnik.

Vse njegovo delo je delo na dolgi rok, pravi, saj se šele sčasoma pokažejo rezultati. Kakovost je zanj najbolj pomembna. Odkrito pove, da je Šampanja njegov zgled in da je danes med slovenskimi peninami Bjana tista, ki se najbolj približa šampanjcem. Kljub temu pa je že od začetka vedel, da je treba razumeti naravo. »Ko sem se pred 32 leti loteval proizvodnje, sem poznal vsa pravila iz Šampanje. Vendar nisem mogel narediti 'copy paste', to bi bila napaka. Mi smo v Sredozemlju, klima je razmeroma topla, Šampanja ima celinsko podnebje in hladnejšo klimo – je eno najsevernejših območjih, kjer še raste trta. Vsa pravila, ki se nekje izkažejo za ključna, je treba prenesti v ta prostor, ampak zelo pametno. Mi se poskušamo z drugačnimi prijemi vinogradništva približati razmeram, kot jih imajo moji kolegi v Šampanji.« Zato iščejo severne ali vzhodne lege za vinograde, saj bi bile južne pretople. Celoten stil bodočega vina mora biti bolj lahkoten, preveč vinska baza za penine ni dobra, pojasni. Na splošno je vodilo Bjane, da so penine lahkotne, harmonične in iskrive, ne pa težke, take, ki človeka že po enem popitem kozarcu uspavajo. 

Miran Sirk, ki se zaveda, koliko trdega dela in znanja je vloženo v njihove penine in njihove uspehe, pravi, da morajo vsa peneča vina, tudi če so stara deset, petnajst ali celo več let, v sebi imeti iskro. »Ne smejo biti utrujeni starčki, ki hodijo s palico. Tudi najboljši veliko let stari šampanjci nimajo starikavih, ampak dozorele note, v katerih je še vedno veliko življenja. To so kvalitetna vina. V naših vinih je vedno iskra, življenje, ki te vzdigne.« Slogan Bjane je Odprta za uspehe – tako za izjemne uspehe na svetovnih vinskih ocenjevanjih kot tudi to, da se penina ne odpira le ob velikih zmagah in posebnih priložnostih. »Umetnost dobrega življenja je v tem, da se znamo nagraditi za male vsakodnevne zmage. Prav na te smo mislili s sloganom. Lepo preživet dan, snidenje starih prijateljev, dobro opravljena naloga ali preprosto to, da si dobro zvozil še en delovni teden. Tudi to so uspehi, vredni, da jim nazdravimo z elegantnimi mehurčki,« pravi Sirk.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine