Ljubljana – Svet je še vedno v pričakovanju cepiva proti koronavirusu. Čeprav je vanj usmerjena pozornost svetovne javnosti, Unicef ob evropskem tednu cepljenja poziva, naj ne pozabimo na kampanje cepljenja otrok proti tistim boleznim, za katere cepiva že imamo. Samo s cepivi proti ošpicam, denimo, smo v slabih dveh desetletjih rešili 23 milijonov otroških življenj.
Cepljenje je eden najučinkovitejših ukrepov javnega zdravstva. A številke o komaj rojenih otrocih, ki v 2019 niso prejeli nobenega cepiva, so še vedno osupljive: kar 13,5 milijona jih je bilo. Z dvigom precepljenosti na globalni ravni bi lahko po podatkih Unicefa, ki vsako leto zagotovi življenjsko pomembna cepiva za več kot polovico otrok na svetu, na leto rešili 1,5 milijona otroških življenj. Ob zadostni precepljenosti namreč kolektivna zaščita varuje tudi najranljivejše v družbi, ki zaradi posebnih okoliščin ne smejo biti cepljeni.
Ošpice so bile dolga leta najpogostejša nalezljiva bolezen tudi pri nas. Epidemije so po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) izbruhnile na vsakih dve do pet let, trajale pa od tri do štiri mesece. Leta 1968 smo uvedli obvezno cepljenje proti ošpicam, zadnjo epidemijo pa zaznali v letih 1994 in 1995. Lani je NIJZ poročal o 48 primerih ošpic pri naših prebivalcih in o dveh pri tujcih, do srede januarja letos pa o petih obolelih odraslih osebah. Na mariborski enoti NIJZ so še februarja letos opozarjali na triodstotni padec precepljenosti v njihovi regiji, saj je od leta 2017 do leta 2018 padla na 91,8 odstotka, to je pod prag, ki bi zagotavljal kolektivno zaščito ciljne populacije.
V Sloveniji program cepljenja vsako leto pripravi Nijz, v obliki pravilnika pa ga sprejmejo na ministrstvu za zdravje, kjer so za Delo zagotovili, da se bo cepljenje v državi postopno spet začelo izvajati. »Vsaka prekinitev izvajanja programa cepljenja, tudi kratkotrajna, povzroči kopičenje dovzetnih posameznikov in lahko poveča verjetnost izbruhov bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem. Takšni izbruhi lahko povzročijo dodatne obremenitve zdravstvenega sistema, ki je že tako obremenjen z odzivom na epidemijo covid-19,« so pojasnili.
Kar 37 držav prekinilo cepljenje proti ošpicam
Precepljenost proti ošpicam je v Nemčiji padla na okrog 93 odstotkov. FOTO: Valentin Ogirenko/Reuters
Zaradi pandemije koronavirusa oziroma omejitev ter izolacije številni otroci nimajo dostopa do zdravstvenih storitev – med temi tudi do cepljenja proti otroškim nalezljivim boleznim, opozarja Unicef. Pandemija še dodatno obremenjuje zdravstvene sisteme, ki delujejo na robu zmogljivosti, in dlje ko bo trajala, bolj bo trpelo tudi cepljenje otrok proti nalezljivim boleznim. Zato so otroci še posebej ranljivi in v največji nevarnosti pred izbruhi drugih nevarnih bolezni, kot so, denimo, ošpice, svari Unicef. Zaradi širjenja koronavirusa po vsem svetu je cepljenje proti ošpicam prekinilo oziroma preložilo sedemintrideset držav. To pomeni tveganje za 117 milijonov otrok, da morda ne bodo prejeli cepiva proti ošpicam. Zato Unicef poziva države, naj nadaljujejo izvajanje nacionalnih programov cepljenja, kjer je le mogoče, in hkrati zagotavljajo varnost skupnosti ter zdravstvenih delavcev.
Tomaž Bergoč, izvršni direktor Unicefa Slovenija.
FOTO: Mavric Pivk/Delo
Pandemija koronavirusa je osupljiv pokazatelj, kako hitro se lahko izbruh razširi, kadar cepivo za zaščito ljudi ni na voljo. Cepivo proti novemu koronavirusu sicer še ne obstaja, obstajajo pa učinkovita cepiva za številne druge nevarne nalezljive bolezni, kot so ošpice, otroška paraliza, oslovski kašelj in druge. Medtem ko države sprejemajo ustrezne ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa, si morajo hkrati prizadevati, da bodo otroci deležni cepljenja proti drugim nevarnim boleznim, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do izbruhov le-teh.
Tomaž Bergoč, izvršni direktor Unicefa Slovenija
Otroško paralizo domala izkoreninili
Cepiva rešujejo življenja. FOTO: Tadej Regent/Delo
Po podatkih Unicefa smo od leta 2000 s pomočjo cepljenja skoraj že izkoreninili otroško paralizo in, kot rečeno, preprečili 23 milijonov smrti zaradi ošpic. A izkušnje kažejo, da izbruhi ošpic v katerikoli državi ogrožajo življenja otrok po vsem svetu, sploh v državah, kjer ni zadostne precepljenosti. Za zaustavitev širjenja ošpic je treba cepiti kar 95 odstotkov populacije. Če stopnja cepljenja upade, bolezen znova izbruhne – kot se je zgodilo lani: v nenadnem izbruhu bolezni je bilo okuženih pol milijona ljudi. Da se je bolezen vrnila, so ugotavljali v Veliki Britaniji, Albaniji, na Češkem in v Grčiji, v ZDA pa so imeli največje število primerov v zadnjega četrt stoletja. Za ošpicami je samo v Demokratični republiki Kongo umrlo več kot 4500 otrok. Letos, ko se svet spopada s širjenjem koronavirusa, o izbruhu ošpic poročajo iz Ukrajine, Madagaskarja, Brazilije, Filipinov, DR Konga in Kazahstana.
S cepivi nad nalezljive bolezni
- neonatalni tetanus so v 2019 zaznali le še v dvanajstih državah sveta, primere divjega virusa otroške paralize pa v dveh
- v prihodnjih petih letih bo s cepljenjem proti rumeni mrzlici zaščitena milijarda ljudi v Afriki, med njimi polovica mlajših od petnajst let
- kar 40 odstotkov necepljenih otrok na svetu živi na območjih, kjer divjajo vojne ali so razglašene humanitarne krize
Komentarji