Cepljenje prinaša tudi gospodarski optimizem

Evropska komisija je rahlo znižala napoved gospodarske rasti v območju z evrom na 3,8 odstotka. Jeseni je za letos napovedovala rast v višini 4,2 odstotka. Prihodnje leto pa naj bi bila rast višja od prejšnje napovedi, 3,8 namesto tri odstotke.

Tudi gibanja v Sloveniji bodo podobna. Letos naj bi imeli 4,7-odstotno rast (po prejšnji napovedi 5,1). A prihodnje leto bo skok s 5,2 odstotka močnejši kot po jesenski napovedi (3,8 odstotka), napovedujejo bruseljski analitiki. Lani se je slovensko gospodarstvo skrčilo za 6,2 odstotka.

V območju z evrom bosta višjo rast od Slovenije letos imeli le Francija in Španija – v vsej EU pa še Hrvaška –,  ki sta bili lani, po drugi strani, med najbolj prizadetimi. V analizi bruseljski strokovnjaki ugotavljajo, da sta v Sloveniji po okrevanju v tretjem četrtletju sledili visoka rast okužb in uvedba novih ukrepov, ki je znatno poslabšala gospodarsko vzdušje in zasebno potrošnjo.


 

Minimalna plača kot breme?

Vladni ukrepi za podporo zaposlovanju in podjetjem za preprečevanje insolventnosti so blažili učinek krize, ocenjujejo v evropski komisiji. A nezaposlenost se je nekoliko zvišala. Pandemija in omejitve so imele močan vpliv na gospodarstvo tudi v začetku leta 2021, zlasti v storitvenem sektorju. Manj prizadeta sta industrija in gradbeni sektor. Gospodarski položaj naj bi se postopoma popravljal s cepljenjem več ljudi in blažitvijo omejitev.



V Bruslju opozarjajo, da bi po koncu podpornih ukrepov nedavno zvišanje minimalne plače lahko še povečalo breme za storitveni sektor, ki je v težavah. Ukrepi, ki bodo financirani iz mehanizma za okrevanje in odpornost, bodo po oceni evropske komisije v Sloveniji predstavljali 0,6 odstotka BDP.
 

Prihodnje leto na predkrizno raven

Na ravni območja z evrom kljub rasti števila primerov in pojavu novih različic virusa začetek cepljenje vidijo kot razlog za pazljiv optimizem. Gospodarstvo naj bi se prihodnje leto vrnilo na predkrizno raven. Evropski načrt za okrevanje bo po besedah komisarja za gospodarstvo Paola Gentilonija »v prihodnjih letih zagotovil močno spodbudo najbolj prizadetim gospodarstvom, ki še ni vključena v današnjo napoved«.

Ti načrti so v državah članicah še v različnih fazah sprejemanja in v evropski komisiji pozivajo k njihovi temeljiti pripravi, da bodo skladni s samo logiko načrta. Predvsem morajo slediti temeljnim ciljem, kot so digitalno-zelena preobrazba in strukturne reforme, saj, denimo, v Bruslju Slovenijo že dolga leta opozarjajo na velika tveganja v pokojninskem sistemu. Ker je vodilo podnebno nevtralna Evropa do leta 2050, mora biti 37 odstotkov sredstev usmerjenih v zelene projekte, kot so obnovljivi viri energije ali trajnostna mobilnost.
 

Zakaj je Bruselj kritičen do slovenskega načrta?

V evropski komisiji pričakujejo, da bodo države članice  svoje načrte še spreminjale in uskladile s cilji načrta za okrevanje. Po neuradnih informacijah, ki krožijo v Bruslju, je evropska komisija v slovenskem načrtu za okrevanje in odpornost  odkrila več pomanjkljivosti na ključnih področjih. Tako na področju zelenega ni zagotovljeno doseganje cilja, poraba 37 odstotkov sredstev. Tudi na področju digitalizacija načrt ni dovolj ambiciozen.
 
Tako kot v drugih državah je tudi premalo vključevanja reform, konkretno za Slovenijo pokojninska ali dolgotrajna oskrba. Več neuradnih virov je tudi ocenilo, da načrt kot celota ni skladen in je nejasen. Tudi v primerjavi z drugim naj bi bil slab. Zaradi vsega tega je menda bolje, da Slovenija temeljito pripravi načrt, kot da hiti z njihovo predajo evropski komisiji.  V Bruslju jih boo ocenili v dveh mesecih po predaji, nato jih mora potrditi še svet EU.