Na jugu države, kjer Romi živijo v slabih razmerah, ostajajo praznih rok

Ste vedeli, da smo imeli leta 2023 v Sloveniji 207.799 čebeljih družin? Da imamo 57 vasi brez prebivalcev? Ali pa, da v naseljih Dolenje Grčevje v občini Novo mesto in Sovinek v občini Semič ni prebivalca, ki bi bil star 65 let in več? Ali veste, da je v Sloveniji 118 ljudi, ki jim je ime Janez Novak?

Ne vemo pa, koliko prebivalcev Slovenije je Romov. Menda jih je 10.000. A toliko jih je bilo že pred dvema ali tremi desetletji, ko jih je bilo v občini Kočevje – po ocenah – 550. Zdaj – spet po ocenah – na Kočevskem govorijo o številu 800, pojavljata pa se tudi številki 1000 in 1200.

A tudi če se sprenevedamo in uradno ne vemo, koliko je Romov, ima država vseeno seznam občin, v katerih živijo. Na jugu Slovenije živijo v 13 občinah: Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Semič, Šentjernej, Škocjan, Trebnje, Grosuplje, Ivančna Gorica, Brežice in Krško. Na severovzhodu Slovenije, v Pomurju, pa živijo v 12 občinah, med katerimi so številne butičnih velikosti: Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Kuzma, Lendava, Murska Sobota, Šalovci, Puconci, Rogaševci, Tišina in Turnišče.

Na podlagi tega seznama država občasno objavlja razpise, ki so namenjeni urejanju romske problematike. Zadnji je bil namenjen komunalnemu opremljanju romskih naselij, kjer naj bi letos in v prihodnjem letu porabili po milijon evrov. Toda poleg dejstva, da je razpis vsaj v občinah Kočevje in Ribnica izzval veliko slabe volje, je zanimivo, kam je ta denar šel.

Dobile so ga občine Puconci, Črnomelj, Murska Sobota, Kuzma, Lendava in dvakrat občina Rogaševci. Denar je, z izjemo Črnomlja, šel na severovzhod države, kjer se z Romi ukvarjajo že nekaj desetletij in kjer so bivanjske in druge razmere njihovega življenja neprimerljivo boljše kot na jugu države. Kar je po eni strani dobro. Ni pa prav, da na jugu države, kjer živijo Romi v človeka najbolj nevrednih razmerah, ostajajo praznih rok.

Enako nepravična, tokrat do večinskega prebivalstva, pa je širša slika: da v številnih vaseh, v katerih ne živijo Romi, nimajo osnovne infrastrukture, recimo kanalizacije – samo na Kočevskem je 15 takih vasi –, a države reševanje te problematike ne zanima, ker bi sicer pripravili razpise in denar.

Z nepremišljenimi ukrepi države, ki kažejo očitno nepoznavanje (širše) problematike, je mogoče pričakovati samo stopnjevanje slabe volje in nestrpnosti.