Brajica in bela palica sta slepim temelja njihove pokončne drže

Kako svet doživljajo ljudje ki so prikrajšani za čut, ki ga ostali jemljemo kot nekaj samoumevnega – to je za vid? Vprašanje so ob mednarodnem dnevu bele palice 15. oktobru in svetovnem dnevu vida, 10. oktobru, v svoji poslanici na javnost med drugim naslovili pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSS).

Kot pravi Janez Mlačnik, informatik in dolgoletni učitelj oziroma mentor učenja brajice, sta brajica in bela palica »temeljni skali v pokončni drži slepe osebe«. Bela palica, dodaja, je »osnova naše orientacije, naše pojavnosti«. In isto je z brajico: »Brajica je tista, ki nam omogoča pismenost.«

Več kot dve milijardi ljudi ima po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije okvaro vida ali slepoto, številni od 450 milijonov otrok z očesnimi težavami pa so celo brez možnosti do cenovno dostopne oskrbe. V Sloveniji živi s hudo okvaro vida okrog deset tisoč ljudi, resnejše okvare pa so zaznali celo pri 30 do 40 tisoč ljudeh.

Slepota kot izziv

Mlačniku, ki je slep od rojstva, je bilo vprašanje slepote vselej tudi izziv: »Kako nekaj rešiti kot slep, kako se z nečim spopasti, kako reagirati v svetu vizualne obremenjenosti?«

Slepi se pri uporabi spleta in dostopanju do digitalnih informacij še vedno srečujejo s številnimi težavami. V državah EU naj bi bilo po navedbah s spletne strani Geodetskega inštituta Slovenije ustrezno dostopnih v povprečju le 5 odstotkov spletnih strani javnega sektorja. Mlačnik, tudi diplomirani informatik, pravi, da je »nekaj čudovitih dosežkov v tem večplastnem problemu« vendarle bilo narejenih, med drugim, denimo, napisi na zdravilih v brajici. »V političnih krogih je popularno govoriti, kako moramo biti invalidi enakovredni, moramo imeti dostop do spletnih strani ... A realnost je drugačna. Množice spletnih strani niti ni mogoče prilagoditi.« Mlačnik ugotavlja, da »ni univerzalne linije« oziroma da je preveč različnih pristopov in orodij že pri postavljanju spletnih strani, kar zelo otežuje uporabo spleta slepim in slabovidnim, čeprav so včasih, dodaja, rešitve lahko relativno preproste.

Makovka, priročnik o brajici

Mlačnik je tudi avtor novega priročnika za poučevanja brajice s posrečenim naslovom Makovka. »Makova zrna na štručki je mogoče otipati podobno kot dvignjene črke in znake v brajici, poleg tega je makovka kruh, nekaj dobrega, kot je dobra tudi Braillova pisava, ki je slepim prinesla prelomnico - in to že dvesto let nazaj,« pojasni Mlačnik.

Kot pravi, si prizadeva brajici vrniti pomen, ki ga je imela nekoč: »Danes ima brajica hudo konkurenco. Vsaka kuhinjska tehtnica že govori. Vse ima neke govorne podpore.« A tudi brajica ima po njegovem svoje adute in je daleč od zastarele, kar so ji že tudi želeli pripisati. »Brajica je tako kot bela palica. Saj imamo tudi pse vodiče in ko hodimo z njimi, imamo v roki še zmeraj tudi belo palico.«

Cenovno težko dostopne palice

Slovenski slepi so že pred leti pozivali domačo stroko, da razvije elektronsko palico. In kako daleč smo od nje zdaj? »Toliko, kot od samovozečega avtomobila,« odgovarja Mlačnik, ki opozarja tudi na cenovno (ne)dostopnost take palice za invalide: »Palica z vsemi navigacijskimi in senzorskimi sistemi bi stala par tisoč evrov.«

Mlačnik dvomi, da bi država invalidom omogočila nakup; podobno »usodo« napoveduje tudi očalom, ki slepemu prek slušalk poročajo o ovirah: »To so stvari, ki stanejo in s katerimi se je treba navsezadnje tudi naučiti ravnati, kar pa je včasih bolj težavno, kot hoditi s palico, katere osnova je korak in zamah z levo, zamah z desno.«